Mladi se že vrsto let ukvarjajo s številnimi težavami, kot so brezposelnost ali nedostopnost stanovanj. Nacionalni program za mladino pa naj bi te težave v prihodnosti vsaj omilil.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta junija predstavila Nacionalni program za mladino, strateški dokument, ki bi moral biti po mnenju poznavalcev spisan že leta 2001.

Direktor urada za mladino Peter Debeljak je povedal, da bo v prihodnjem desetletju populacija mladih padla za 20 odstotkov in bo to pomenilo velik izziv za prihodnost, saj bo imelo to vpliv na javne politike.

"Večkrat slišimo, da je kriza povzročila slabši položaj mladih v Sloveniji. To ni res. Nekateri skrb vzbujajoči podatki so bili že pred krizo. Sindrom hotela mama, začasna zaposlitev mladih, nizka rodnost, grozni trendi, kar se tiče starosti žensk pri prvorojencih, kjer smo svetovni rekorderji …" je opozoril Debeljak. Nacionalnega programa pa po njegovih besedah niso pripravili zgolj kot dokument, temveč kot proces.

Kaj prinaša novi program za mlade
Nacionalni program za mladino zajema šest ključnih področij. Na prvih treh mestih so izobraževanje, zaposlovanje in podjetništvo, s čimer naj bi mladim med drugim olajšali začetek delovne kariere, izboljšati kakovost zaposlitve ter lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja mladih.

Za izboljšanje bivanjskih razmer mladih pa naj bi zagotavljali tako kapacitete kot sistemsko urejeno dostopnost stanovanj. Po Debeljakovih besedah je ključno področje zaposlovanja, saj je dobra zaposlovalna politika tudi najboljša stanovanjska politika in najboljša politika drugih področij.

Zdravje, družba in kultura
Preostala tri poglavja so zdravje in počutje, mladi in družba ter kultura in dediščina, kjer je navedeno, denimo, preprečevanje kajenja, uravnoteženo prehranjevanje, škodljiva raba alkohola in mamil, krepitev skrbi za spolno in reproduktivno zdravje, zmanjševanje umrljivosti zaradi samomorov kot tudi spodbujanje enakopravne zastopanosti mladih moških in žensk, spodbujanje prostovoljstva in trajnostnega načina družbenega sodelovanja s poudarkom na prehodu v nizko ogljično družbo in zeleno gospodarstvo.

Na področju kulture, dediščine in medijev pa bi poskrbeli za kakovostno kulturno ponudbo, za pismenost v slovenskem jeziku in drugih maternih in tujih jezikih ter tudi za medijsko pismenost.

Neugodni časi zaradi gospodarske krize
Nacionalni program je po Debeljakovem mnenju res nastal v zelo neugodnem času, v času krize, ko ministrstva tarnajo, da imajo premalo denarja in kadrov za izvajanje že sprejetih zavez in ukrepov. "Prav tako ne vedo, kakšne bodo prihodnje finančne perspektive," je še povedal Debeljak in dodal, da za program to ni tako kritično, saj je pomembneje doseči načrtovane cilje. Vzporedno pa se že pripravlja akcijski načrt, ki bo določal finančne poteke.

Nacionalni program je bil največ kritik deležen prav na račun finančnih sredstev, saj v njem ni nobenih predvidenih sredstev. Direktor urad za mladino pa meni, da je to ena izmed slabših kritik, saj bi bilo najbrž precej neodgovorno, če bi govorili o nekih sredstvih, brez relevatnih informacij, koliko jih bo lahko sploh čez nekaj let na voljo. "Ključno je, da so določeni cilji, čemu nameniti več pozornosti," je opozoril.

Strateški načrt pa je zdaj predan v postopek oz. sprejetje v državnem zboru. Urad za mladino pa ga namerava s terensko kampanjo ciljni javnosti predstaviti tudi v devetih večjih slovenskih mestih. Program pa naj bi se začel uresničevati leta 2014.