Svetovni dan mladih je leta 1999 razglasila generalna skupščina OZN-a in je del širšega Svetovnega akcijskega programa za mladino, katerega cilj je promoviranje blaginje in načina življenja mladih.
Kakšen je položaj mladih v Sloveniji in kaj se na tem področju dogaja, je medijem danes predstavil Mladinski svet Slovenije. Njegova predsednica Tea Jarc je uvodoma poudarila, da je le zaživel leta 2009 ustanovljeni svet vlade za mladino, ki ga sestavlja 10 predstavnikov mladih in 10 predstavnikov vlade.
Pripravljen je sicer Nacionalni program za mlade z naborom rešitev in gre septembra v DZ, a očitno vlada z njim ne misli povsem resno, saj za program niso predvidena nobena finančna sredstva. Jarčeva je ob tem izpostavila, da so nekatere njihove rešitve skozi medresorsko usklajevanje zvodenele, saj so se konkretne rešitve in ukrepi spremenili v zgolj neke splošne cilje, ki ničesar ne povedo, umaknili pa so tudi konkretne kazalce uspešnosti.
Premalo je ukrepov za spodbujanje inovativnosti in kreativnosti, je dodala. Na svetu sicer nimajo ocene, koliko bi njihovi predlogi državo stali, postregla pa je z oceno, da bi EU moral za zaposlovanje mladih nameniti 21 milijard evrov.
Brez službe in brez varnosti
Po besedah Jarčeve so se mladi danes tako znašli v položaju, ko je prehod iz otroštva v odraslost vse težji. Razlogi za to so, da težko dobijo zaposlitev, če pa že, so te nestabilne in brez varnosti. Mladih tudi ne zanima trenutna politika, ki ji ne zaupajo in za katero menijo, da njihov glas ne šteje. Ekonomski položaj jih zato sili, da odhajajo v tujino.
Dober znak pa je po mnenju Jarčeve, da so mladi v Sloveniji nadpovprečno vključeni v prostovoljske organizacije, kar bi jim morali na eni strani pripoznati tudi država na formalni ravni prek nekega sistema vrednotenja (kreditne točke, lažji prehodi) in delodajalci.
"Mladi iščejo alternativne poti za zaposljivost in čas je, da država in delodajalci to priznajo. Ne želimo privilegijev, ampak priložnost, da se izkažemo. Smo naložba, ki se bo obrestovala, in zato se splača vlagati v nas," je poudarila in dodala, da bo morala politika mlade prepoznati kot posebno družbeno skupino s svojimi potrebami in prilagojenimi ukrepi.
Vse starejša Slovenija
Kdo sploh so mladi in kaj o njih povedo uradne številke? Po slovenski statistični definiciji so to prebivalci Slovenije med 15. in 29. letom starosti. Po tej opredelitvi jih je v Sloveniji konec leta 2012 živelo 359.349 (450.982 leta 1990), kar v deležu predstavlja 17,5 odstotka in Slovenijo uvršča med stare družbe. Slika bo do leta 2020 še slabša, saj naj bi se število mladih glede na leto 2010 zmanjšalo za petino.
Statistični podatki tudi kažejo, da je bilo julija letos med registrirano brezposelnimi 26.990 oseb, starih do 29 let, oz. več kot 70 odstotkov več kot julija 2008 (15.475). Najbolj, za 90 odstotkov, se je brezposelnost povečala v skupini od 25. do 29. leta (z 8.988 na 17.260). V vzhodni Sloveniji je sicer več brezposelnih mladih, a se njihovo število zelo hitro povečuje tudi na zahodu države (s 5.048 decembra 2008 na 9.819 junija 2013). Slaba tolažba je, da smo pri mladinski brezposelnosti pod evropskim povprečjem, in sicer za Ciprom in pred Veliko Britanijo.
Mladim, ki jim celo uspe dobiti zaposlitev, so žal na voljo predvsem začasne zaposlitve. Tako je delež začasnih zaposlitev med zaposlenimi v starosti od 15 do 24 let v zadnjem četrtletju 2012 znašal 71,4 odstotka, kar je daleč največ v skupnosti 28 evropskih držav. Med ženskami v tej starostni skupini je ta delež že 84,4-odstoten, kažejo podatki Eurostata. Tudi stopnja samozaposlenosti med mladimi je nižja od evropskega povprečja in je leta 2010 znašala 10,6 odstotka v primerjavi s 14,1 odstotka na ravni EU27, čeprav podjetniki v očeh mladih uživajo precejšen ugled.
Po podatkih slovenskega statističnega urada iz drugega četrtletja 2012 je bilo tako med 49.000 zaposlenimi v starostni skupini od 15 do 24 let le 30,6 odstotka zaposlenih za nedoločen čas. Vse več je tudi prostovoljnega pripravništva, tako na ravni podjetij, npr. v odvetniških pisarnah, kot tudi na državni ravni, npr. razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za prostovoljna pripravništva v 200 osnovnih šolah in 64 v vrtcih.
Največji odliv v 22 letih
Neperspektiven položaj mlade zato sili, da se izseljujejo iz države. Lani se je iz Slovenijo sicer uradno odselilo 3.392 mladih oseb (3.220 v 2011), med katerimi je bilo 1.822 tujih državljanov (2.345 v 2011). Število mladih Slovencev in Slovenk, ki so se lani odselili, pa je znašalo 1.570, kar je največ po osamosvojitvi. Med odseljenimi mladimi državljani Slovenije je bilo leta 2011 147 takih, ki so imeli višješolsko ali visokošolsko izobrazbo.
Tovrstno izobraženih je med populacijo mladih sicer 11,9 odstotka, 56,7 odstotka jih je imelo srednjo poklicno ali srednjo splošno izobrazbo, 29,6 odstotka pa osnovnošolsko izobrazbo. Preostali mladi (skupaj 1,6 odstotka) so imeli nižjo poklicno, nepopolno osnovnošolsko izobrazbo ali pa so bili brez izobrazbe. Slovenija je leta 2008 imela tudi najvišji - 47,7-odstotni - delež mladih starih od 20 do 24 let, vključenih v terciarno izobraževanje.
Priklopljeni na svet
Zelo blizu pa so mladim nove tehnologije, saj jih 88 odstotkov vsak dan oziroma skoraj vsak dan uporablja računalnik, 87 odstotkov pa jih vsak dan uporablja splet. Od tega jih 53 odstotkov do spleta dostopa prek mobilnega telefona ali drugih ročnih mobilnih naprav, 42 odstotkov mladih pa prek prenosnega ali tabličnega računalnika.
Tudi alkohol je dokaj stalni spremljevalec mlade populacije, saj kar 90 odstotkov mladih vsaj občasno uživa alkohol, čedalje manj pa je tudi mladostnikov (od 15 do 16 let), ki nikdar ne pijejo alkohola. V 17 letih je ta delež upadel kar za 18,5 odstotne točke.