Po pokojninski noveli, ki je začela veljati v začetku leta 2020, bi se lestvica odmernih odstotkov za izračun pokojninske osnove za moške postopno do leta 2025 izenačila z odmerno lestvico za ženske. Odmerni odstotek za moške s 40 leti pokojninske dobe naj bi tako 63,5 odstotka znašal 1. januarja 2025. Po potrjenem dopolnilu SAB-a, s katerim se je strinjala tudi vlada, pa bo toliko znašal že dve leti prej.

V SAB-u sicer še vedno menijo, da je prvotni predlog, ki je predvidel skrajšanje prehodnega obdobja na tri leta, pravičnejši in za posameznike ugodnejši. Prav tako bi s čimprejšnjo izenačitvijo odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske omilili naraščajočo revščino med starejšimi, je povedal poslanec SAB-a Andrej Rajh.

Vlada sliši in razume potrebe upokojencev, pri tem pa tudi uresničuje svoje obljube, je pri tem zagotovil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič. Glede na to so podprli predlog SAB-a, pri čemer so se dogovorili, da se prehodno obdobje skrajša na štiri leta, in ne na tri, je dejal.

Po predlogu koalicijskega dopolnila pa se na novo ureja zagotovljena višina invalidske pokojnine. Ta bo v letošnjem letu znašala 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, usklajevala pa se bo v skladu s sistemskim pokojninskim zakonom. Do zagotovljene invalidske pokojnine pa ne bodo upravičeni tisti invalidski upokojenci, ki so bili večinoma zavarovani za ožji obseg.

Dvig najnižjih invalidskih pokojnin velja tudi za naprej, in ne le za letošnje leto, pa tudi za sedanje invalidske upokojence, ne le za tiste, ki se bodo upokojili šele v prihodnje, je Uršič odgovoril parlamentarni zakonodajno-pravni službi, ki je menila, da predlog ni čisto jasen.
Z vidika izvajalca predlog ni problematičen, je zatrdil tudi generalni direktor pokojninskega zavoda Marijan Papež. Predlagana novela bo namreč zajela vse invalidske upokojence, kateri pokojnina znaša manj kot 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove.

Večje denarno nadomestilo za brezposelne čezmejne migrante

Odbor za delo je tudi podprl predlog novele zakona o urejanju trga dela, s katero želi Sindikat delavcev migrantov Slovenije doseči izjemo glede najvišjega zneska denarnega nadomestila za čezmejne delavce, ki v Sloveniji znaša 892,5 evra. Člani odbora so z dopolnilom SDS-a in NSi-ja znesek za delavce migrante omejili pri 1785 evrov.

Evropska uredba določa, da nadomestilo za brezposelnost za prve tri mesece (oz. za pet mesecev za zaposlitev, ki je daljša od 12 mesecev), refundira država zadnje zaposlitve čezmejnega delavca, vendar slovenska zakonodaja višino tega zneska omejuje.

Sprejetje novih dodatkov je vprašljiv

Z devetimi glasovi za in z osmimi proti pa je odbor za delo pripravil tudi dopolnjeni predlog novele petega protikoronskega zakona, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Matjažem Hanom iz SD-ja. Ta predvideva dodatek za neposredno delo s covidnimi bolniki tudi za tiste, ki so bili do zdaj spregledani.

Predlagani dodatek je 65 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. Predlog se zavzema za pošteno plačilo in nagrado delavcem, ki pomagajo v času epidemije in jih je dosedanja zakonodaja spregledala, je v imenu predlagateljev dejal poslanec SD-ja Soniboj Knežak.

Vlada predloga sicer ni podprla. Vlada, ki razume in sliši, da so nekatere skupine v času epidemije posebej izpostavljene, je dodatke že zagotovila, je poudaril državni sekretar Cveto Uršič.