Stranka SDS s tema dvema brezplačnikoma ni imela ničesar.
"Preiskovalna komisija si ne dela utvar, da se bo stranka SDS strinjala s končnim poročilom komisije," je uvodoma na novinarski konferenci dejala predsednica komisije Melita Župevc. Poudarila je, da ugotovitve komisije temeljijo na dejstvih, saj je končno poročilo nastalo na podlagi več kot 1.000 strani dokumentov. "Poročilo ne temelji toliko na pričanjih, ampak bolj na dokumentih," je dodala.
Pojasnila je tudi, da je komisija zaslišala 24 prič in opravila 18 sej, podala je tudi ovadbe. Kritično je Župevčeva ocenila delo tožilstva in predvsem urada za pranje denarja, medtem ko gre pohvala predvsem davčnemu uradu, ki je tudi posredoval večino dokumentov.
Poročilo, ki sestoji tudi iz štirih predlaganih sklepov, je sicer že v rokah državnega zbora, kdaj bo ta o njem odločal, pa še ni znano.
"Vsaj ena sporočilo si zasluži poudarek, to pa je neposredno jasno priznanje gospe Melite Župevc, da ni našla najmanjšega dokaza, da bi se denar iz afere Patrie prelival v brezplačnike," je v odzivu na končno poročilo preiskovalne komisije dejal Branko Grims iz SDS-a, ki je prepričan, da se je preiskava sprevrgla v farso, kjer bi morali nekateri odgovarjati. Predvsem je izpostavil predsednico komisije Župevčevo, saj komisija ni zaslišala niti enega človeka, ki bi bil nosilec javne funkcije.
Člani komisije po besedah Grimsa končno poročilo skrivajo pred javnostjo, saj niti člani parlamenta ne morejo priti do dokumenta. Poslanec SDS-a je prepričan, da je bilo poročilo napisano čez noč in v paniki in je najbrž "en velik kup, česa, pa ne bi komentiral".
Žalostno sporočilo ob vsem tem pa je po mnenju Grimsa, da se zatre vse nove medije, ki so drugačni od tistih, ki so v večini.
Brezplačnika izhajala pred volitvami 2008
Zgodba o brezplačnikih sega v čas pred volitvami 2008. Tedaj je začel izhajati brezplačnik Ekspres, nekoliko pred njim pa tudi Slovenski tednik. Toda takoj po volitvah 2008 sta oba brezplačnika prenehala izhajati. Kot je pojasnila Župevčeva, je komisija ugotovila, da je šlo za en projekt, saj so se vsebine usklajevale, prav tako sta lastnika potrdila sodelovanje. "Postavitev pa se je dogajala na skrivni lokaciji," dodaja poslanka SD-ja.
Kot je pojasnil poslanes Zaresa Tadej Slapnik, so brezplačnike izdajali prikrito, saj mora biti v tiskanih medijih jasno razvidno, da gre za plačane oglase. "Ta brezplačnika sta bila trojanska konja za uporabo negativne politične kampanje stranke SDS," je dodal.
Po besedah Župevčeve pa je zagotovo šlo za predvolilno kampanjo, kjer pa naročnik ni bil znan, prav tako brezplačnika nista bila prijavljena. Prav tako "Pošta Slovenije v tem primeru ni ravnala s skrbnostjo primernega gospodarjenja". Je pa preiskovalna komisija nesporno ugotovila tudi, da je večina piscev pisala pod psevdonimi, podatke o imenih in višini honorarjev in nagradah ima komisija.
Poročilo za javnost ni dostopno, saj temelji na davčni in bančni tajnosti.
SDS komisiji očita dvojna merila
V SDS-u komisiji od samega začetka očitajo dvojna merila, saj ni želela razširiti preiskave tudi na domnevno sporno in nejasno financiranje brezplačnika Dobro jutro. Ta brezplačnik, ki je medtem, tako kot Ekspres in Slovenski tednik, pred meseci že "ugasnil", je bil naklonjen levici, desnica pa ga je prištevala v krog medijev, ki so bili pod nadzorom prvaka Zaresa Gregorja Golobiča (ta sicer zanika kakršen koli vpliv na kateri koli medij). Zaradi zavrnitve širitve preiskave je iz komisije izstopil tudi edini član komisije iz opozicijskih vrst Aleksander Zorn (SDS).
Denar za brezplačnike iz Patrie?
Med polemikami okrog brezplačnikov je odjeknila novica novinarja Dejana Karbe, da naj bi denar za brezplačnike prišel kar iz Patrie. Pri tem se je Karba skliceval na finskega kriminalista Kaja Erika Björkqvista in ga pri tem tudi navajal.
Toda stvar se je zapletla, ko je Björqvist zanikal, da bi dal Karbi izjavo glede povezave med Patrio in brezplačniki, Karba pa ni imel nobenega dokaza, da je Björqvist izrekel besede, zapisane v prispevku v časniku Delo.
Župevčeva pa je na novinarjem med drugim pojasnila tudi, da povezave s Patrio komisija ni našla.
Denarja ni dala Patria, ampak Raščan
Na zaslišanje pred preiskovalno komisijo je bil poklican tudi takratni direktor Dela Revij Matej Raščan, ki je potrdil, da je posodil 300.000 evrov svojemu prijatelju Robertu Teršku, lastniku podjetja Zametek, ki je izdajalo Ekspres.
Tako se je delno razkril tok denarja, ki je pokazal, od kod Teršku sploh sredstva za izdajanje časopisa. Da sta oba brezplačnika lahko sploh izhajala, pa je očitno z velikimi popusti, predvsem za raznos Slovenskega tednika, pripomogla tudi Pošta Slovenije.
Župevčeva: Grožnje so bile, prijav ni bilo
Pred dnevi je glede komisije v javnosti odjeknila novica, da naj bi bili člani komisije deležni domnevnih groženj. Kot je povedal član komisije Tadej Slapnik (Zares), so se dogajale nenavadne stvari predvsem s telefoni Župevčeve.
Župevčeva je pojasnila, da grožnje so bile, in sicer prek istih oseb, ki so grozile tudi pričam. "Vse drugo so zgodbe, ki služijo, da bi se pozornost usmerila stran od poročila," je dodala. In še: "O grožnjah sem obvestila poslanske kolege". Prijave policiji pa ni podala.
Stranka SDS s tema dvema brezplačnikoma ni imela ničesar.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje