Informacijska pooblaščenka je ugodila pritožbi Tadeja Slapnika, ki se je pritožil zoper odločitev MORS-a, ker ni umaknil stopnje tajnosti iz dokumentov o trgovovini z orožjem.

Slapnik: Dokumenti pomembnejši od tistih, starih 30 let
Slapnik zato poziva predsednika vlade Boruta Pahorja, da ukrepa zoper ministrico Ljubico Jelušič zaradi ugotovitve absolutne kršitve pravil upravnega postopka. Pahorja je še pozval, da se osebno zavzame, da bo vlada umaknila oznako tajnosti z dokumentov o trgovini z orožjem v obdobju med letoma 1991 in 1994 na prvi naslednji seji oz. še pred državnozborskimi volitvami.

Kot je dejal, ni nobenih ovir, da vlada, čeprav opravlja le še tekoče posle, o tem vprašanju ne bi mogla odločati. Dodaja, da je odločba pooblaščenke tako "močna", da to ne bi smel biti izgovor, da o tem vprašanju ne more odločati. Na vprašanje, zakaj v njegovo zahtevo po razkritju tajnosti niso vključeni tudi drugi dokumenti o trgovini z orožjem, je odgovoril, da so ga takrat, ko je pripravil to zahtevo, zanimali predvsem dokumenti, ki jih je prejel državni zbor, da pa zakon, ki je nastal pozneje kot njegova zahteva, vsebuje tudi druge dokumente.

Na vprašanje, ali se v stranki ne bojijo očitanja dvojnih meril, glede na to, da so se pred meseci zavzemali za novelo arhivskega zakona, ki omejuje dostop do dokumentov, tokrat je njihov cilj ravno nasproten, je odvrnil, da ne, saj naj bi bilo v inetresu države, da pride do dokumentov, ki so po njegovi oceni zanjo veliko pomembnejši, kot dokumenti stari 30 let ali več. "Menim, da kontradiktornosti ni. Še več, mislim, da je naša demokratična država utemeljena tako z osamosvojitvijo in pomembnimi, v enem delu deviantnimi, dejanji takoj po njej. Menim, da je pravično, da po 20 letih iskanja odgovorov do njih tudi pridemo," je še dodal.

Slapnik: V Zaresu želimo, da se ta zgodba zapre
Pojasnil je, da gre po njegovem osebnem mnenju za zelo pomembne dokumente o trgovini z orožjem, enakega mnenja pa naj bi bila tudi večina strokovnjakov in raziskovalnih novinarjev, ki se ukvarjajo s to temo. "V Zaresu in tudi jaz osebno smo se odločili, da prispevamo k razkritju dokumentov, z željo, da se ta zgodba zapre in da se kateri koli vojni dobičkarji, na levem ali desnem političnem polu, na ta način predstavijo in da se državljankam in državljanom omogoči ustvariti mnenje o njih," je zatrdil.

Slapnik je poudaril, da je bil zakon o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o trgovini z orožjem med letoma 1990 in 1994 julija na seji državnega zbora v prvi obravnavi potrjen kot primeren za nadaljnjo obravnavo, vendar je bil pozneje na seji odbora za notranjo politiko, ki ga vodi SDS-ov poslanec Vinko Gorenak, zavestno uvrščen na tako nizko točko dnevnega reda, da ni prišel na vrsto za obravnavo do konca oktobra. Na ta način je bilo po Slapnikovih besedah onemogočeno sprejetje zakona še pred predčasnimi volitvami.

Potrč: Naključij najbrž ni
Odločbo informacijske pooblaščenke je na svoji novinarski konferenci komentiral tudi Miran Potrč (SD). "Jaz in moja stranka smo načeloma za to, da imajo državljani možnost vpogleda v vse te dokumente. Žal mi je, da se to še ni zgodilo. Najbrž bo pa to prispevalo tudi k razmeram v volilni kampanji, kar ni dobro, prav pa je, da se ta stvar enkrat in končno razčisti," je povedal.

Prepričan je, da trgovina z orožjem ne bo postala glavna tema predvoline kampanje. "Vsaj v naši stranki je ne bomo forsirali. Kakšne stranke pa bodo na tej točki videle priložnost za iskanje svojega stališča in pozicije. Mislim, da je škoda, da se ta stvar ni razčistila že zdavnaj," je dejal.

Glede tega, da je bila odločba pooblaščenke izdana 27. oktobra, torej v času pred volitvami, pa je dejal, da čistih naključij najbrž ni, "reči pristojnim organom, ki imajo pooblastila, da odločajo zgolj zaradi nekih ciljev ali motivov, pa jaz ne želim".