Dejal je, da se vrata da odpirati, tudi sam jih je nekaj odprl, a potrebna je še gospodarska energija. Predsednik države je bil gost odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija Ksenje Horvat Petrovčič.

Na vprašanje, kaj bi si želel spremeniti, katero pristojnost bi si želel, je predsednik Türk dejal, da bi bilo lepo, če bi imel priložnost, da sam predloži kakšen zakon, zdi se mu namreč, da naš zakonodajni sistem včasih poteka zelo ovinkasto in ne teče tako hitro, kakor bi moral. V tem primeru bi včasih sam predlagal kakšen zakon in s tem pospešil zakonodajni proces. "A takšna želja ne more biti izpolnjena, saj bi bilo treba spremeniti sistem."

"Slovenci smo preveč zapičeni v svoj prav in ne damo radi priložnosti komu drugemu." S temi besedami je predsednik ocenil razprave v Sloveniji, kjer po njegovem mnenju preveč poudarjamo mnenje vsakega posameznika, v ospredju pa ni skupno dobro.

Vlada bi morala storiti več, da odpravi vtis brezizhodnosti
Vlada bi morala storiti več in drugače, da bi odpravila vtis brezizhodnosti, ki vlada v Sloveniji. Ker je vlada na sredini mandata, naj naredi kratek spisek prioritet in naj jih pošlje v parlament, na podlagi tega spiska, pa bi jo lahko ocenjevali, ali je sposobna delati naprej, je bil Türkov predlog že pred časom. Nekaj je naredila na tem področju, saj je pripravila spisek prioritet in predsednik upa, da bo v parlamentu dobila ustrezno podporo, da bo lahko državo peljala naprej. "Vlado zdaj odločno spodbujam, naj resno naredi teh šest prioritet tako, da bodo izvedljive."

Glede usode ministra za finance Franceta Križaniča je Türk dejal, da je zelo skrbno spremljal razlage statističnega urada. Zagotovil je, da Slovenija ni delala napak pri prikazovanju javnih financ. Spremembe, ki so se zgodile v času prejšnje vlade, pa si po njegovem mnenju zaslužijo nekatere popravke napak in nekaj je finančno ministrstvo že naredilo, kar je najverjetneje imel premier Borut Pahor v mislih, ko se je odločal o (ne)razrešitvi Križaniča.

Türk je pred časom predlagal, da bi fiskalni svet dobil pristojnost, da pogleda dolgoročnejšo usmeritev evrskega območja, saj ima evrsko območje po njegovih besedah dve možnosti, da postane evrska unija, ali da pride do razpada. Slovenija mora ugotoviti, kam naj pelje svojo barko in zato meni, da bi fiskalni svet moral dobiti te pristojnosti.

Türk za omejitev naknadnih zakonodajnih referendumov
Strinja se z omejitvijo naknadnih zakonodajnih referendumov. Slabo se mu zdi, da se z referendumom prepreči uveljavitev zakona, ki ga je parlament že sprejel, saj se s tem zmanjšuje vloga parlamenta. Meni, da bi ljudje morali imeti možnost o zakonih odločati, preden so sprejeti. Ureditev je problematična, saj je referendum tudi inštrument pozicije, ki z njim lahko prepreči, da se nek zakon uveljavi, je še dejal.

"Ne smemo površno kritizirati neke veje oblasti"
"Težko presojam, kaj se je zgodilo," je predsednik komentiral preiskavo o zadevi Baričevič, ki jo bo tožilstvo zaradi nezaupanja v policijo vodilo samo. Dejal je, da je policija pokazala, da dobro dela, a je treba kritizirati pojave površnosti in strokovne nepopolnosti. Kljub temu ne bi bilo dobro, če bi v celoti delo neke veje oblasti kritizirali, kar pa velja tudi za tožilstvo, kjer lahko opazimo neka resna prizadevanja, ki pa jih je po Türkovih besedah treba povezati v sistem.

Glede nasprotovanja kandidatu za generalnega državnega tožilca Zvonku Fišerju je predsednik države dejal, da je skrbno pregledal razprave, ki so se razvile ob njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika, ko se je med drugim omenjalo tudi, da je deloval protizakonito, a se je izkazalo, da ima visoko stopnjo pravniške zavesti. To je po Türkovih besedah pokazal tudi s svojim dobrim delom ustavnega sodnika, meni predsednik.

Na vprašanje o pomenu obiska v Italiji je Türk odgovoril, da je bil obisk rezultat triletnega odnosa z italijanskim kolegom Giorgiom Napolitanom. Nekaj je bilo na področju slovensko-italijanskih odnosov že storjenega, to je financiranje manjšine in ta primer po njegovem mnenju kaže, da je mogoče storiti korake naprej. "Slovenci v Italiji so najpomembnejša narodna manjšina," je dejal Napolitano. Türk se je na to izjavo odzval z besedami, da je bila izjava zelo premišljena in je kazala, da Napolitano razume občutljivost položaja slovenske manjšine v Italiji in položaja, ki ga ima Slovenija v tem delu Evrope.

Obisk Vatikana ni bil v načrtu
Glede tega, da ga ni bilo v Vatikanu, je predsednik odgovoril, da so imeli v načrtu, da obiščejo tudi Milano, gospodarsko središče Italije, imeli so namen, da se popolnoma posvetijo Italiji. Ker je Vatikan druga država, v ta obisk države niso vključili. Se pa sam dobro spominja obiska pri papežu, je dejal, na primer tega, kako je treba spoštovati različna stališča, kako se mora Katoliška cerkev zadržati pri nekaterih stališčih do politike.

V pogovoru sta se voditeljica in predsednik dotaknila tudi hrvaškega zemljevida, ki riše mejo po sredini Piranskega zaliva in Türk je dejal: "Videl sem tudi slovenske zemljevide, ki rišejo začasno mejo po kopnem, po Savudrijskem rtu." Arbitražni sporazum je določil, da nobeno enostransko dejanje ne prejudicira meje, bi bilo pa bolje, če bi se državi vzdržali začasnemu risanju mejnih črt, a to ni praksa. To risanje ne more prejudicirati izida arbitraže in pri tem bi morala vlada vztrajati, risanju meja pa ne bi smeli pripisovati prevelikega pomena, je še dejal.

"Slovenski vojaki si zaslužijo zaupanje in podporo"
Glede izbire arbitražnega sodnika je Türk opozoril na zakon, ki določa zahteven postopek izbire, in ni za to, da bi prehitevali tok dogodkov. Vlada pripravlja spremembe zakona in treba bo počakati na nov predlog sprememb, da bi videli, kako voditi postopek naprej. "Moje vodilo je bilo, upoštevajmo zakon, ki ga imamo, če nam ni všeč, pa ga spremenimo," je dejal.

Navzočnost slovenskih vojakov v Afganistanu ne sme biti predolga, saj gre za politično vprašanje, mednarodna skupnost pa mora narediti več za delo s sosednjimi državami, predvsem, da se njihovo vmešavanje omeji, da ne bo vir političnih nestabilnosti v državi. Slovenska vojska je po Türkovem mnenju dobro pripravljena, so zelo cenjeni in zaslužijo zaupanje in podporo javnosti. Razpravo o prisotnosti slovenskih vojakov v tujini je politično vprašanje, zato po Türkovih besedah ne bi smeli v to vpletati vprašanj o pripravljenosti in opremljenosti vojakov.