Vladni predlog novega azilnega zakona v veliki meri ohranja obstoječo ureditev postopkov mednarodne zaščite, skladno s prenovljeno zakonodajo EU-ja pa krepi standarde za ranljive kategorije in mladoletnike brez spremstva. Vključuje tudi mehanizme za preprečevanje zlorab sistema mednarodne zaščite, med drugim omogoča postopke odločanja o prošnji za azil neposredno na meji ter ukinja enkratno denarno pomoč, je pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga.

Dodal je, da se raven pravic prosilcev za azil ne spreminja, krči pa se obseg pravic tam, kjer te presegajo minimalne standarde iz evropskega okvira. Opozicija je bila pri tem razdeljena – del je očital krčenje pravic, del je zahteval še ostrejše ukrepe.

Odbor zasuli z dopolnili; bo EU dovolil vsa sprejeta dopolnila?
Vloženih je bilo tudi okoli 80 predlogov dopolnil. K primerom, v katerih je lahko prošnja za mednarodno zaščito nedopustna, so tako člani odbora dodali tudi primer, če je glede na okoliščine prosilčevega vstopa jasno, da je v Slovenijo vstopil iz države, ki je članica EU-ja. Parlamentarna zakonodajnopravna služba je pri tem opozorila na mogočo neskladnost z evropskim pravnim okvirom, ki tega primera ne predvideva.

Sprejeto je bilo tudi dopolnilo, po katerem se pri ugotavljanju pogojev za azil upošteva tudi, ali so imele dejavnosti prosilca od odhoda iz izvorne države izključni ali poglavitni namen ustvarjanja potrebnih pogojev za mednarodno zaščito (tu je verjetno mišljeno, da niso kršili nobenih zakonov, op. p.), ter ali se od prosilca lahko utemeljeno pričakuje, da bo izkoristil zaščito druge države, kjer lahko uveljavlja državljanstvo. Po tem dopolnilu se bo lahko izjava prosilca o razlogih za iskanje azila ob vložitvi prošnje štela kot osebni razgovor, čemur so na seji nasprotovali predstavniki nekaterih nevladnih organizacij.

So pa v koalicijskih strankah opozorilom iz nevladnih organizacij delno prisluhnili. Prvotno predlagan tridnevni rok za vložitev tožbe zoper odločbo, izdano v pospešenem postopku, so z dopolnilom podaljšali na osem dni. V ZL-ju so predlagali še daljši rok in tudi podaljšanje roka za vložitev tožbe zoper odločbo, izdano v rednem postopku, a večina članov odbora njihovega dopolnila ni podprla.
V primeru mladoletnikov brez spremstva s priznano mednarodno zaščito so z dopolnilom koalicije v besedilo vključili tudi določbo, da se bratje in sestre praviloma ne ločijo in da se iskanje članov družine mladoletnika brez spremstva začne takoj po priznanju statusa mednarodne zaščite, če se to še ni začelo.

Azilne kvote
Med opozicijskimi predlogi so bili tudi najvišje dopustno število prošenj za azil, odvzem premoženja prosilcem, ki presega vrednost 750 evrov, oženje kroga oseb, ki se štejejo kot družinski člani prosilca za mednarodno zaščito. Prav tako je večina zavrnila predloge dopolnil, s katerimi bi prosilcem zagotovili informacije v zvezi z njegovim postopkom, pomoč tolmača in brezplačno pravno pomoč ter pravico do žepnine.