Slovenija je bila za nestalno članico prepričljivo izvoljena v Generalni skupščini ZN-a, saj je za našo državo glasovalo kar 153 držav članic te organizacije. Po trimesečnem statusu opazovalke bo Slovenija v obdobju 2024–2025 sooblikovala odločitve za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Delovala bo povezovalno in odgovorno, zavezana spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov, mednarodnega prava in človekovih pravic, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

"Velika priložnost, a hkrati odgovornost"

"Članstvo v Varnostnem svetu ZN-a je za našo državo velika priložnost, a hkrati tudi odgovornost. Kljub globalni povezanosti in soodvisnosti so aktualne razmere v svetu zahtevne in kompleksne, kar se zrcali tudi v delovanju Varnostnega sveta. Prav zato si bomo še posebej prizadevali, da bomo branik miru, blaginje in varnosti. Z izvolitvijo v Varnostni svet smo dokazali, da slovenska diplomacija zna in zmore. Prepričali smo jih s svojo ambicioznostjo, odprtostjo, konstruktivnim delovanjem ter z jasnim zavedanjem, da smo za vsakogar zanesljiv in zaupanja vreden partner. To je naše osnovno vodilo. Hkrati bomo iskali možnosti za preseganje razlik znotraj Varnostnega sveta in priložnosti za uresničevanje tematskih prednostnih področij. Smo dobro pripravljeni in visoko motivirani, želimo pustiti svoj pečat," je ob začetku mandata poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Golob: Ne tihi opazovalci, ampak dejavni udeleženci

Predsednik vlade Robert Golob pa je poudaril, da Slovenija svoj mandat v Varnostnem svetu ZN-a začenja v trenutku velikih kriz in izzivov v mednarodni skupnosti, zato je njena vloga nestalne članice še toliko pomembnejša: "Ob vse večjih krizah in izzivih mednarodne skupnosti bomo ravno septembra 2024, ko bomo predsedovali VS-ju, imeli priložnost za prihodnost multilateralizma, posebej ZN-a. Takrat bo v New Yorku vrh prihodnosti in bomo voditelji sprejeli pakt za prihodnost. Naše predsedovanje Varnostnemu svetu ZN-a bo tako v najboljšem mogočem času."

Golob je dodal: "Odgovornost bo velika, ampak ta velikost in teža nas ne smeta odvrniti od tega, da ne bi ukrepali in bili aktivni. Želim si, da bi bili ambiciozno realni in nesebični ter da bomo nadaljevali z načelnostjo in enakimi standardi glede dosjejev na dnevnem redu VS-ja. Sodelovali bomo s preostalimi člani VS-ja. Ne bomo tihi opazovalci, ampak aktivni udeleženci. Gradili bomo partnerstva in koalicije s članicami ter iskali skupne točke z vsako posebej. Verjemimo vase in takrat bodo v nas verjeli drugi."

Zaživela je tudi posebna spletna stran buildingtrust.si, ki vsebuje informacije o aktualnem dogajanju v VS ZN ter delovanju in pobudah Slovenije v obdobju trajanja njenega mandata.

Štiri glavna področja delovanja

Dveletno članstvo Slovenije v najpomembnejšem organu za kolektivno varnost v svetu je ključni zunanjepolitični projekt Vlade Republike Slovenije. Slovenija bo med članstvom v Varnostnem svetu ZN-a pozornost namenila štirim tematskim prednostnim področjem, ki so: preprečevanje konfliktov; zaščita prebivalstva v oboroženih spopadih; ženske, mir in varnost ter podnebje, mir in varnost.

Ob največjem številu oboroženih spopadov po drugi svetovni vojni se bo Slovenija kot dejavna članica zavzemala za krepitev preventivne diplomacije ter opozarjala na grobe in sistematične kršitve človekovih pravic, ki bi lahko vodile v izbruh novih spopadov. Prav tako bo ob zavedanju, da so najpogostejše žrtve oboroženih spopadov civilisti, pozivala k polnemu spoštovanju in izvajanju mednarodnega humanitarnega prava s poudarkom na zaščiti vodnih virov in vodne infrastrukture. Podpirala bo tudi delovanje humanitarnih organizacij na eni strani ter mednarodnih sodišč oz. tribunalov za pregon odgovornih na drugi.

Pri izgradnji miru igrajo osrednjo in pomembno vlogo tudi ženske, brez katerih ni mogoče doseči trajnega miru. Slovenija bo zato poudarjala pozitivno vlogo žensk kot dejavnih udeleženk v političnih in varnostnih procesih ter se zavzemala za celovito, enakovredno in polno vključevanje žensk v procese preprečevanja in razreševanja spopadov. Slovenija bo iskala načine za učinkovitejše odzivanje Varnostnega sveta ZN-a na spolno nasilje v povezavi s spopadi in zagotavljanje odgovornosti zanj.

Podnebne spremembe, degradacija okolja, prehranska varnost in varna preskrba z vodo so prav tako visoko na lestvici vsebinskih prioritet Slovenije v Varnostnem svetu, kjer bo zagovarjala sistematično umeščanje vprašanj podnebnih sprememb v dejavnosti Varnostnega sveta ZN-a na področjih izgradnje miru ter preprečevanja spopadov.

Z vstopom v Varnostni svet ZN-a je zaživela tudi posebna spletna stran, ki bo osrednja spletna stran z ažurnimi informacijami o aktualnem dogajanju v VS-ju ZN-a ter delovanju in pobudah Slovenije v tem organu, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Trenutno je na dnevnem redu Varnostnega sveta več kot 50 vsebinskih točk, tako tematskih kot geografskih. Slovenija bo dejavno sodelovala pri vseh točkah dnevnega reda, pri čemer bo pri geografskih vprašanjih več pozornosti posvetila dogodkom na Bližnjem vzhodu, Zahodnem Balkanu, Ukrajini in Sredozemlju. Gre za razmere v soseščini in bližini, ki najbolj vplivajo na stabilnost v regiji in širše. Podobno velja tudi za razmere v Afriki.

15 članic, pet stalnih in deset nestalnih

Varnostni svet ZN-a je najpomembnejši organ svetovne organizacije, ki odloča o vprašanju mednarodnega miru in varnosti. Ima 15 članic, od tega pet stalnih (ZDA, Kitajska, Rusija, Velika Britanija in Francija) in deset voljenih z mandatom dveh let, pri čemer jih Generalna skupščina ZN-a vsako leto izvoli po pet.

Poleg Slovenije so bile junija lani na mesta nestalnih članic Varnostnega sveta za obdobje 2024–2025 izvoljene še Alžirija, Gvajana, Republika Koreja in Sierra Leone. Prvič je bila Slovenija izvoljena v Varnostni svet leta 1997 za mandatno obdobje 1998–1999, ko je misijo pri ZN-u vodil poznejši predsednik republike Danilo Türk. Njegov namestnik je bil takrat Samuel Žbogar, ki je zdaj posebni predstavnik Slovenije v Varnostnem svetu, misijo pri ZN-u pa še vedno vodi veleposlanik Boštjan Malovrh.