Poročilo, ki ga je pripravila Evropska komisija za učinkovito pravosodje (Cepej) pri Svetu Evrope (SE), temelji na podatkih za leto 2022 in zajema 44 od 46 držav članic te panevropske organizacije, razen Lihtenštajna in San Marina. Izrael in Maroko sta v poročilu sodelovala kot državi opazovalki.

Poročilo, ki ga komisija pripravi na dve leti, države obravnava z vidika več kazalnikov, med drugim z vidika proračuna, ki ga države namenjajo pravosodju. Za Slovenijo ugotavlja, da je v letu 2022 namenila za pravosodje 107,1 evra na prebivalca, kar je nad povprečjem držav članic Sveta Evrope, ki za leto 2022 znaša 85,4 evra. Slovenija nameni sodnemu sistemu 0,38 odstotka BDP-ja, kar tudi presega evropsko povprečje (0,31 odstotka).

Slovenija je tudi v skupini držav, ki so v letu 2022 več kot 80 odstotkov proračuna svojega pravosodnega sistema namenile sodiščem, ob njej so še Češka, Malta, Španija, Monako in Srbija. Za Slovenijo poročilo navaja 87,3-odstotni delež, kar je eden od najvišjih deležev med državami članicami.

Ko je govora o številu poklicnih sodnikov, poročilo med drugim navaja, da je za večino držav srednje in jugovzhodne Evrope značilno, da imajo več kot 20 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija ima 40,7 sodnika na 100.000 prebivalcev, kar je močno nad evropskim povprečjem, ki je v letu 2022 znašalo 22 sodnikov. V obdobju 2012–2022 se je sicer število sodnikov v Sloveniji zmanjšalo za 13,6 odstotka.

Glede porazdelitve po spolu v pravosodnem sistemu so med državami še vedno velike razlike, v splošnem pa je v Evropi več sodnic in tožilk kot moških. V Sloveniji je v sodniških vrstah 81 odstotkov žensk, v tožilskih pa 68 odstotkov. V skupini držav, kjer je bilo pred dvema letoma na prvostopenjskih sodiščih več kot 70 odstotkov poklicnih sodnic, so še Hrvaška, Grčija, Latvija, Luksemburg, Romunija in Srbija.

Glede učinkovitosti sodišč poročilo navaja, da so sodišča v Evropi v letu 2022 izkazala znatno izboljšanje v primerjavi s podatki iz leta 2020. To kaže, da so lahko sodišča prevzela več dela, ko so se pandemični ukrepi umirili. Najbolj učinkovito pravno področje ostaja kazensko pravosodje, najmanj pa upravne zadeve.

Tudi slovenska sodišča so bila v letu 2022 najbolj učinkovita na kazenskem področju, še posebej na drugi stopnji, trajanje postopkov pa je najdaljše pri upravnih postopkih prvostopenjskih sodišč, ki narašča že od leta 2016. Upravno sodišče se je v preteklih letih spopadalo z navalom novih primerov. Zaradi povečanega števila nujnih primerov, med katerimi so prosilci za azil, pa so se podaljšali redni postopki, navaja poročilo. Povprečni čas trajanja postopkov v kazenskih zadevah na prvostopenjskih sodiščih je 146 dni, v civilnih postopkih 337, v upravnih pa 540 dni.

Slovenija tretja po številu sodnikov

Pomemben kazalnik je tudi uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v sodstvu (IKT). Investicije v IKT so stalne, vse države so povišale sredstva na prebivalca, kar kaže na naraščajoči pomen IKT-ja za pravosodni sistem, navaja poročilo.

Na indeksu uvajanja IKT-ja je Slovenija dosegla oceno 4,4, kar je rahlo nad evropsko mediano. V času priprave poročila je bila Slovenija sicer še vedno v fazi digitalizacije registra, hkrati se uvajajo tudi druge IKT-storitve, na primer anonimizacija sodb. V letu 2022 je bilo preizkušeno tudi orodje za pretvorbo govora v besedilo, med drugim navaja poročilo.

"Po številu sodnikov na prebivalca Slovenija še vedno ostaja na tretjem mestu, za Hrvaško in Črno goro, vendar se število sodnikov zmanjšuje glede na pretekla leta. Hkrati pa je treba statistične podatke na tem področju interpretirati, upoštevaje dejstvo, da je obseg sodniških nalog in pristojnosti v Sloveniji širši kot v večini ostalih držav," so v odzivu na poročilo danes zapisali na ministrstvu za pravosodje.

Medtem ko je Slovenija po številu sodnikov na prebivalca visoko nad evropskim povprečjem, je po številu odvetnikov na dnu primerjalne tabele. Po številu državnih tožilcev je Slovenija v spodnji polovici tabele, vendar pa desetletni podatki kažejo na rast števila državnih tožilcev, in sicer se je v obdobju 2012–2022 število tožilcev povišalo za 6,5 odstotka, so dodali na ministrstvu.

Podpovprečne plače

Glede plač sodnikov in državnih tožilcev, ki so glede na podatke Cepej pod povprečjem, na ministrstvu pojasnjujejo, da bo problematika sodniških in državnotožilskih plač celovito urejena na sistemski ravni z zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki je že v zakonodajnem postopku. Pričakujejo, da bo začel veljati s 1. januarjem 2025.

Na ministrstvu spremljajo tudi reševanje zadev na sodiščih in se na zaznane težave odzivajo s predlogi za spremembo zakonodaje. Na področju rednih sodišč je ministrstvo v zaključni fazi priprave paketa sprememb sodniške zakonodaje, ki bodo omogočile večjo optimizacijo poslovnih procesov na sodiščih v luči še učinkovitejšega poslovanja sodišč z boljšo izrabo kadrovskih virov. Omogočila bo tudi enakomernejše obravnave zadev po posameznih okrožjih. To bo "rezultirala" v hitrejšem odločanju, kar za stranke sodnih postopkov pomeni tudi učinkovitejše uveljavljanje njihovih pravic, so poudarili.

Na upravnem področju pa je bila zaradi velike obremenjenosti Upravnega sodišča z novimi zadevami zaradi novih pristojnosti, s čimer se je podaljšal tudi čas reševanja zadev, v letu 2023 sprejeta novela zakona o upravnem sporu. Upravno sodišče je v juliju 2023 pripravilo program za zmanjšanje števila nerešenih zadev za obdobje 2023–2025 z ukrepi s področja organizacije dela, so še pojasnili na ministrstvu.