Dosedanjo pot Slovenije je slovenski zunanji minister Karl Erjavec v uvodu označil za dolgo in uspešno, kot eno pomembnejših prelomnic v zgodovini države pa je izpostavil članstvo v Evropski uniji (EU), ki kljub svojim izzivom ostaja temeljni okvir za nadaljnji razvoj države. "Zato se Slovenija zavzema za pravila igre, ki veljajo za vse enako in v kateri članice soodločajo o skupni usodi," je dejal. Glavne izzive Erjavec vidi v reševanju posledic finančne in ekonomske krize, vprašanju ilegalnih migracij ter brexitu.

"V pravem trenutku smo se odločili za pot, na katero so upale številne generacije naših prednikov. Danes je odgovornost za prave odločitve v pravih trenutkih na naši strani," je nagovor na dogodku Slovenija in EU po 25 letih priznanja, ki ga je pripravilo zunanje ministrstvo v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji in Slovensko tiskovno agencijo (STA), sklenil vodja slovenske diplomacije.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je udeležencem dogodka prenesel sporočilo predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja, ki je Slovenijo označil za mlado, a zrelo državo, ki jo čakajo izzivi.

Zadovoljni z osamosvojitvijo, z doseženim manj
O svojih pogledih na dogodke po osamosvojitvi Slovenije ter današnji položaj in vlogo države so na okrogli mizi spregovorili tudi prvi predsednik republike Milan Kučan, prvi predsednik vlade Lojze Peterle, prvi zunanji minister Dimitrij Rupel, prvi pooblaščeni predstavnik Slovenije v Bruslju Lojze Sočan, nekdanji direktor urada za intelektualno lastnino Bojan Pretnar in novinar Branko Maksimovič.

Vsi govorci so zadovoljni z osamosvojitvijo, a nobeden ni povsem zadovoljen s tem, kam je Slovenija v 25 letih prišla, saj bi se po njihovem mnenju lahko odrezala dosti bolje. Prvi slovenski premier Peterle je tako izrazil mnenje, da bi bilo lahko precej drugače, če bi v polnosti sprejeli načela in vrednote, h katerim smo se zavezali. Rupel pa je dejal, da ga skrbi, ker zaostajamo za državami, ki so nekoč zaostajale za nami. Politiki se niso bili sposobni obnašati po vzoru skandinavskih držav, je kritično dodal Sočan.

V Sloveniji tako kot v EU-ju poteka retrograden proces, ker sta opustila vrednote in načela, ki sta si jih zadala ob svojem nastanku, je menil prvi predsednik Kučan. "V tem svetu veljaš toliko, kolikor si sposoben svoj interes formulirati in kolikor ga lahko uveljaviš," je bil kritičen do slovenskih politikov, ki ne znajo uveljaviti slovenskih interesov v EU-ju.

Kaj lahko pričakujejo mladi?
Na vprašanje iz občinstva, kaj lahko od Slovenije pričakujejo mladi, je Peterle odgovoril, da je skrb vzbujajoče, ker mladi odhajajo in pri tem nekateri kot razlog navajajo stanje duha. Rupel je kot bistveno za to, da bodo mladi v Sloveniji ostajali, izpostavil meritokracijo, in sicer imenovanje ljudi na položaje v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Glavna napaka Slovenije v zadnjih 25 letih je po mnenju Pretnarja privatizacija državnega premoženja, kot nov izziv pa je omenil diplomacijo, v kateri bi morali uporabljati več strokovnega znanja. Odpraviti je treba korupcijo, je dodal Sočan.

Rupel napako vidi v tem, da mnogo vrednot temelji na zmagi v drugi svetovni vojni, ne na zmagi v hladni vojni. Peterle pa danes v Sloveniji pogreša sposobnost izvesti reforme.

Neopredeljena Slovenija in EU kot periferija
Ključen je tudi odnos Slovenije do EU-ja in tretjih držav. "Za nikogar ne bomo zanimivi, če v EU-ju ne bomo opredeljeni," je opozoril Peterle. Po Ruplovem mnenju pa je položaj Slovenije v EU-ju odvisen od tega, koliko je pripravljena oblikovati in artikulirati pobude. Teh smo po njegovem mnenju dali premalo. Evropa bi morala, če si hoče povrniti vpliv v svetu, imeti vpogled v globalni svet in se ustrašiti dejstva, da je trenutno odrinjena na periferijo, je ocenil Kučan.

Po mnenju Maksimoviča je problematična slovenska miselnost, češ da je premalo evropske zavesti in aktivnega državljanstva v ljudeh in da bi se morali zavedati, da imamo kot državljani svoje pravice. Sočan pa je za konec ocenil, da se kot narod dokaj racionalno obnašamo, ni nam pa najbolj uspelo biti najbolj konkurenčno gospodarstvo in najbolj humana družba.