Glasovanja na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev: za samostojnost je glasovalo 88,5 odstotka vseh volivcev.
Najprej se je praznik imenoval dan samostojnosti, konec septembra 2005 pa je državni zbor sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dneh, ki je dan samostojnosti preimenovala v dan samostojnosti in enotnosti. S spremembo imena naj bi poudarili izraženo enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.
Jugoslovanska armada proti osamosvojitvi
Na podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti.
Osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije je skušala s silo zatreti Jugoslovanska ljudska armada, v bran novoustanovljeni državi pa so se postavile slovenske oborožene sile - Teritorialna obramba in slovenska policija. Oboroženi spopadi so se začeli 27. junija.
Zmaga slovenske vojske in policije
Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh ustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Spopadi so so končali 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.
Na začetku julija 1991 so se po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih začela pogajanja med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t. i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina.
Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njegovo izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 je postala tudi 176. članica OZN-a.
Četrtek minil v znamenju proslav obletnice
Državna proslava ob dnevu samostojnosti in neodvisnosti je bila v četrtek, slavnostni govornik pa je bil premier Borut Pahor, ki je v govoru plebiscit označil kot verjetno najslavnejši del naše zgodovine. Še pred proslavo so se na slavnostni seji zbrali poslanci. Na seji je predsednik DZ-ja Pavel Gantar dejal, da je plebiscit pomenil točko, po kateri ni bilo več vrnitve nazaj.
Proslavo ob dnevu samostojnosti in neodvisnosti je pripravilo tudi združenje Veteranov slovenske osamosvojitve. Slavnostni govornik je bil tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je opozoril, da mnogi pozabljajo na narod in da mladina ni vzgojena v slovenskem duhu. Obletnice plebiscita so se z mašo za domovino spomnili tudi v Katoliški cerkvi. Mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.
Glasovanja na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev: za samostojnost je glasovalo 88,5 odstotka vseh volivcev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje