Tako Boris A. Novak končuje svoje odprto pismo slovenski javnosti in predsedniku države Danilu Türku, ki ga je poslal v protest proti osnutku današnje osrednje državne proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti, in ugovarja izločitvi nekaterih pomembnih ustvarjalcev, ki bi morali na proslavi nastopiti ali pa bi morala biti njihova dela uporabljena v njej, piše Delo.

Proslava ob 20. obletnici plebiscita, ki jo režira Sašo Podgoršek, je po pisanju omenjenega časnika že pred izvedbo na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma sprožila različne odzive: najprej so bile težave častnega odbora za pripravo praznovanj, zdaj pa je negotov še umetniški program, ki sicer daje besedo pesnikom in pesnicam, a so nekateri ostali brez vloge na proslavi. Novak v odprtem pismu pravi, da ne oporeka izboru nastopajočih kolegov in kolegic, "najostreje pa ugovarjam izločitvi nekaterih relevantnih ustvarjalcev, še zlasti tistih, ki smo se dolga leta in desetletja z osebnim tveganjem in samožrtvovanjem borili za demokratizacijo družbe in svobodo izražanja".

Novak med izločenimi izpostavlja večkrat nagrajevanega pesnika in prevajalca Vena Tauferja in po pisanju Dela trdi, da dejstvo, da so ustvarjalci proslave prečrtali tako ime, "priča o poraznih razmerah v kulturni politiki in politični kulturi na Slovenskem, zavestnem brisanju spomina in politikantskem manipuliranju z umetnostjo, prilaščanju in privatizaciji zaslug". Pismo končuje z besedami: "Izločitev Tauferjevega in mojega imena s programa državne proslave ni najina sramota, je sramota države, ki praznovanje svoje zgodovine utemeljuje na pozabi."

Poleg Tauferja in Novaka je bil po pisanju Dela z izvirnega seznama izločen tudi pisatelj Milan Dekleva, pesnica Svetlana Makarovič, ki bi morala v programu nastopiti, pa se je nastopu po Novakovi informaciji iz solidarnosti odpovedala. Njej se je Novak v pismu tudi zahvalil za solidarnost.

Na predstavi naj bi, kot piše Delo, vključili dela Aleša Debeljaka, Nika Grafenauerja, Milana Jesiha, Ferija Lainščka, Neže Maurer, Andreja Medveda, Ivana Minattija, Andreja Rozmana - Roze, Toneta Pavčka, Iva Svetine, Tomaža Šalamuna, Aleša Štegra, Maje Vidmar, Cirila Zlobca in Uroša Zupana.

Po Novakovem mnenju, kot piše Dnevnik, so na spisku sodelujočih nekatera imena ljudi, ki so se nedvomno v različnih obdobjih in na različne načine angažirali, a so tudi takšni, ki so bili bodisi popolnoma apolitični ali popolni oportunisti. Zanje ne vidi razloga, da se jih vabi na državno proslavo.

Dnevnik nadalje piše, da je Boris A. Novak neprijetno presenečen, ker mu podpore pri takšnem razmišljanju ni dal predsednik društva pisateljev Milan Jesih, ki je vabilo za nastop kot pesnik sprejel, ne da bi se, tako Novak, spraševal o konceptu in kontekstu. Kot pri omenjenem časniku citirajo Novaka: "Ima vso pravico, da sprejme vabilo kot pesnik Milan Jesih, kot predsednik društva pisateljev Milan Jesih pa bi moral reagirati ustrezno zgodovini in visokim etičnim standardom tega društva."

Na kulturnem ministrstvu so za Dnevnik zagotovili, da s seznama povabljenih pesnikov niso črtali nikogar, in dodali, da se je seznam ves čas priprav razvijal, dopolnjeval in spreminjal glede na dosegljivost in pripravljenost nastopa avtorjev. Dodali so še, da je Veno Taufer po petkovem pojasnjevalnem pogovoru z državnim sekretarjem ministrsta argumentirano odklonil sodelovanje, Svetlana Makarovč pa je potrjeno (in posneto) sodelovanje z načelnim "ne" zavrnila dva dni pred slovesnostjo. Državni sekretar na kulturnem ministrstvu Stojan Pelko pa je zagotovil, da "polurni umetniški program nikakor ni želel podeljevati zaslug za nazaj, kaj šele razdvajati ustvarjalce".

Za pojasnilo in komentar ozadja zapleta smo na MMC-ju poskušali priklicati tudi Borisa A. Novaka, a nam za zdaj to še ni uspelo.