Med letoma 1997 in 2005 je bilo v Sloveniji na 100.000 prebivalcev od 25 do 30 samomorov na leto. "Vsaka 30. smrt v Sloveniji je samomor, kar preprosto pomeni, da si bo približno po en otrok iz vsakega šolskega razreda s po 30 otroki nekoč vzel življenje," je ob tej priložnosti v Sobotni prilogi dela zapisal nacionalni koordinator za duševno zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) Andrej Marušič.

Marušič tudi za program za preprečevanje samomora
Ob tem je Marušič, sicer tudi psihiater in psiholog, pozval k čim prejšnjemu sprejetju zakona, s katerim bi uredili področje duševnega zdravja ter pravice bolnikov v psihiatričnih bolnišnicah. Zakonu bi lahko po Marušičevih besedah sledil še program za preprečevanje samomora.

Po več kot desetih letih snovanja je ministrstvo za zdravje letos le pripravilo zadnjo različico besedila zakona o duševnem zdravju. Če bo šlo po načrtih, bo zakon začel veljati 1. januarja 2008.

WHO: Samomorilnost vedno večje breme družbe
WHO je 10. september za svetovni dan preprečevanja samomora razglasil leta 2003, saj samomorilnost postaja vedno večje breme družbe. Tema letošnjega dneva je preprečevanje samomora skozi življenjska obdobja. Ker se ljudje za samomor odločajo v različnih starostih, je namreč treba strategije preprečevanja samomorov prilagoditi potrebam različnih skupin, menijo na Mednarodnem združenju za preprečevanje samomorov.

Samomor naj bi bil najpogosteje posledica socialno-ekonomskih, družinskih in osebnostnih kriz. Po predvidevanjih strokovnjakov med glavne dejavnike tveganja sodi neprepoznana in nezdravljena depresija.