V okviru volitev 2022 bo TV Slovenija na 1. programu predvajala 15 volilnih oddaj, 10 soočenj parlamentarnih strank, 4 soočenja zunajparlamentarnih strank ter oddajo na volilno nedeljo. Parlamentarne stranke so razdelili v dve skupini, kombinacija strank pa je vsak teden drugačna, tako da se bodo v štirih tednih v soočenjih srečali vsi.

Tokrat so bili gostje Dominika Švarc Pipan (SD), Maša Kociper (SAB), Zmago Jelinčič (SNS), Tina Heferle (LMŠ), Aleksandra Pivec (ND) in Srečko Felix Krope (DeSUS).

Video: Posnetek celotnega soočenja

Ali pravna država v Sloveniji deluje?

Na začetku so vsi dobili enako vprašanje: kako definirajo pravno državo in ali pravna država po njihovem mnenju v Sloveniji deluje?

Kociper (SAB) jo definira kot sestavni del demokracije in med drugim vključuje delitev oblasti, neodvisnost institucij, stanje, v katerem lahko sodniki delajo neobremenjeno in brez diskreditaciji, v katerem imamo neodvisne medije in v katerem ljudje zaupajo, da pravosodje deluje za vse enako.

Heferle (LMŠ) je poudarila, da brez pravne države demokracija ne obstaja. Potrebno je spoštovanje delitve oblasti, enakost pred zakonom ... Žalosti jo, da smo v zadnjem čas priča primerom, v katerih očitno nismo bili pred zakonom vsi enaki, je zatrdila. Na to se je treba odzivati in reagirati, saj ko bomo enkrat videli, kako nam pravna država umira pred očmi, bo prepozno, je dodala.

Pivec (ND) spoštuje ustavo in načelo delitve oblasti, pri tem pa je spomnila na četrto vejo, medijsko, "ki bi morala biti neodvisna". Ocenila je, da si vsak malo po svoje predstavlja, kaj je pravna država. Imamo dolgoročen problem nezaupanja v pravosodni sistem in naloga naslednje oblasti bo, da zaupanje povrne, je še dejala.

Krope (DeSUS) je poudaril, da v njegovi stranki zagovarjajo pravno državo in dosledno upoštevanje načela delitve oblasti, enakosti pred zakonom, varstva človekovih pravic in svoboščin ... Navedel je dva vidika pravne države v sodstvu: učinkovitost in pravičnost. Nista vedno oba izpolnjena, je dejal.

Jelinčič (SNS) je zatrdil, da pri nas zakoni niso enaki za vse, temveč se upoštevajo glede na finančno stanje in položaj obravnavane osebe.

Pipan Švarc (SD) je zavrnila oceno Aleksandre Pivec, da je pravna država za vsakogar nekaj drugega. Temeljni elementi pravne države so zapisani v ustavi, je dejala. Ocenila je, da trenutna oblast te temelje ruši in jih razgrajuje. Pojasnila je tudi, zakaj se danes ni rokovala s predsednikom vlade Janezom Janšo (prizor je postal viralen na digitalnih družbenih omrežjih). Bonton nalaga, da roko prva ponudi ženska, je poučila. Nadalje je pojasnila: marsikdo bi se še danes rokoval s Putinom, ona se ne bi zaradi bontona in z Janšo se ni zaradi teptanja osnovnih skupnih vrednot, tudi pravne države.

Kaj bi morali v slovenskem pravosodju spremeniti

V drugem delu so predstavniki strank razpravljali o tem, kaj bi morali v slovenskem pravosodju spremeniti.

Kociper (SAB) je ocenila, da je v slovenskem pravosodju marsikaj dobrega, marsikaj pa bi bilo treba spremeniti. "Ena od zadev je gotovo ta, da preveliko število odmevnih kazenskih in gospodarskih postopkov zastara ali se ponovno vrača v sojenja," je dejala in opozorila, da to meče zelo slabo luč na delovanje sodnega sistema. Smisel kazenskega prava je zaščititi posameznika pred državo, ki je močnejša, je poudarila, a ob tem izrazila opažanje, da je šla Slovenija pri tem ponekod predaleč. "V našem kazenskem sistemu sodniki pravzaprav nimajo nekih možnosti, da bi presojali, ali je lahko neki dokaz izložen ali ne, ampak ga morajo izključiti takoj, če izpolnjujejo nekatere kriterije, in zato padajo nekateri največji," je opozorila.

Heferle (LMŠ) je dejala, da je treba pred spremembami zakonodaje poskrbeti za temelje. Kot je dejala, v LMŠ-ju obljubljajo, da bodo v okviru nove koalicije povrnili zaupanje v slovensko sodstvo in poskrbeli, da se bodo ustavili politični pritiski na sodnike. Prepričana je, da je reforma kazenskega procesnega prava nujna, za kar bi morala biti po njenih besedah opravljena široka javna razprava, v katero bi bila vključena stroka. Med konkretnimi spremembami je naštela "umik politične roke iz vrha NPU-ja in policije", nato pa bi se lahko pogovarjali o drugih spremembah in rešitvah.

Stranka SNS je predlagala, da kazenski pregon ne bi bil dovoljen, če bi od začetka predkazenskega postopka do kazenskega postopka pretekli dve leti. "Zaradi tega, ker v veliko primerih imamo lene tožilce in sodnike, zadeve se vlečejo 10, 15, 16 let in se nič ne stori," je predlog pojasnil Jelinčič. Dodal je, da v tem času "priče pozabijo, kaj so govorile, ali jih podkupijo, da pozabijo, kar so govorile, ali sodniki oziroma tožilci dobijo kaj v žep, medtem kakšne priče tudi umrejo in zadeva izgine." Pozval je tudi k vpeljavi kazenske in finančne odgovornosti sodnikov in tožilcev, ki se po njegovih besedah "igrajo z ljudskimi življenji in usodami".

Tudi v stranki Naša dežela so prepričani, da je treba povečati učinkovitost in hitrost sodnih postopkov, je dejala Pivec. Kot je pojasnila, je treba v prvi fazi zagotoviti čim večjo neodvisnost sodnikov v samih sodnih postopkih. "Vpeljati je treba tudi več postopkov ugotavljanja odgovornosti sodnika," je povedala in opozorila, da to kazenski zakonik že omogoča.

Krope (DeSUS) je dejal, da je to sistemska problematika, ki je večplastna. Kot je poudaril, je osnovni problem, da se politika preveč vtika v stroko, v delo tožilcev in sodnikov. "Zaradi tega potem prihaja do tega, da kakšen sodnik ali pa tožilec dobi s kakšnim dežnikom kje po glavi," je zatrdil.

Švarc Pipan (SD) je opozorila na poglabljanje nezaupanja državljank in državljanov v sodne institucije. "Začne se že pri policiji – gledamo brutalne kadrovske in funkcionalne vplive, vmešavanje politike v delo policije, nezakonite nadzore, vpoglede v odprte postopke, onemogočanje in oviranje kazenskih postopkov," je naštela in opozorila tudi na pritiske, ki so jih deležni sodniki in tožilci. Sodno preiskavo je označila za šibkost preiskovalnega dela predkazenskega postopka in dodala, da se v SD-ju zavzemajo za nadaljevanje razmisleka o uvedbi policijsko-tožilske preiskave namesto sodne preiskave.

O številu sodnikov

Voditeljica oddaje Vida Petrovčič je navedla, da imamo v Sloveniji na 100.000 prebivalcev nadpovprečno število sodnikov. Problematično pa je razmerje med številom sodnikov in podpornega osebja. Kako to vidijo gostje?

Jelinčič (SNS) je številke Evropske unije zavrnil kot "šlamparijo" in zatrdil, da je sodnikov v resnici še več. Ob vseh teh sodnikih pa imamo sodne zaostanke; ogromno oporok ni bilo rešenih, ljudje so izgubili marsikaj, medtem pa se sodnikom ne zgodi nič, se je hudoval. Predlagal je, da bi morali v kazenski zakonik vključiti kaznivi dejanji izdaje in veleizdaje.

Pivec (ND) večji problem kot v številu sodnikov vidi v zaupanju. Ljudje imajo po anketah nizko zaupanje v pravosodje, še manjše zaupanje je v gospodarstvu, je navedla. Skrbi jo pregon kaznivih dejanj korupcije na najnižji ravni in neučinkovitost NPU-ja pri tem.

Kociper (SAB) se je strinjala, da je nezaupanje v pravosodje problem. Vzrok tega nezaupanja pa je ravno v takšnem govorjenju, kot ga je izvedel Jelinčič, je zatrdila. Jelinčič, predvsem pa desni politični pol z SDS-om na čelu, že leta in leta diskreditira pravosodje, mu pravi krivosodje in mu odreka enakovrednost. Poleg tega daje SDS z Janezom Janšo zelo slab zgled ljudem. Zakaj lahko navadni državljani dvigajo sodno pošto, predsednik vlade pa je nikakor ne more, se je vprašala. Sicer pa se v SAB-u zavzemajo za krepitev podpornega osebja v sodstvu, da bi sodnike razbremenili birokracije in bi se lahko dejansko posvečali sodni materiji.

O politizaciji sodstva

V naslednjem delu razprave so med drugim govorili o pravici sodnikov do političnega izrekanja in politizaciji sodstva.

"Vsak sodnik ali sodnica je državljan in državljanka Slovenije in ima pravico do političnega izrekanja," je dejala Heferle (LMŠ) in poudarila, da je to legitimna pravica vsakogar. V razpravi o učinkovitosti sodstva je po njenih besedah pomembno tudi, kakšni so moralno-etični standardi, ki veljajo v državi. "Ko bo LMŠ v vladni koaliciji, nikakor ne bomo imeli pravosodnega ministra, ki ga bremeni sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja listin, ne bomo imeli pravosodnega ministra, ki je tiho ob vsakem napadu vlade na ustavno ali vrhovno sodišče, ko dobimo v javnost neko sodno odločbo," je dejala in opozorila, da to meče slabo luč na sodstvo in ustvarja nezaupanje v javnosti.

Krope (DeSUS) ocenjuje, da morajo imeti ljudje iz sodstva pri javnih nastopih in izrekanjih mnenja določeno mero "rahločutnosti", a je ob tem poudaril, da ustava točno določa kategorije ljudi, ki se ne smejo politično udejstvovati med službo – to so zaposleni v vojski in policiji. Navedel je poročilo varuha človekovih pravic, ki je ugotavljal določene kadrovske in organizacijske težave ministrstva za pravosodje, in napovedal, da bodo v stranki DeSUS sodelovali pri zasledovanju uresničevanja strokovnosti dela sodišč.

"Ne želim si, da bi šli v smeri, v kateri bi sojenja postala cirkus ali predstava za javnost kot taka," je o transparentnosti sojenja dejala Švarc Pipan (SD). Ob tem je poudarila, da je treba transparentnost sojenja in odločanja o primerih zagotoviti, kadar je to ustrezno ali primerno. Sicer se ji zdi ustrezno, da ustava predvideva, da je mogoče v nekaterih primerih omejiti javnost – na primer pri hudih kaznivih dejanjih spolnega nasilja ali zlorabah otrok. O snemanju v sodnih dvoranah je dejala, da so si v SD-ju v prejšnjem mandatu za to prizadevali in da bodo svoja prizadevanja tudi nadaljevali.

Jelinčič (SNS) je dejal, da se zavzema za to, da so sojenja javna. "Konec koncev v vsaki sodbi piše, da je v imenu ljudstva," je povedal in poudaril, da morajo biti sodbe javno objavljene. "Da bi se izognili cirkusu, je treba izboljšati izobrazbo sodnih kadrov – oster rez in sprememba kurikuluma na pravni fakulteti, ki v bistvu proizvaja zelo slabe kadre," je dejal Jelinčič.

Pivec (Naša dežela) je dejala, da je bilo v zadnjih dveh letih morda izpostavljenih več problemov v povezavi s politizacijo sodstva, zaupanje v slovenski pravosodni sistem pa v zadnjih letih narašča, čeprav zelo počasi. "Dejstvo, da se politično kadruje v različne organe, tako v policiji kot v pravosodju, je pa prisotno več časa," je dejala in dodala, da se v vsaki vladi kadruje politično.

Kociper (SAB) je poudarila načelo delitve oblasti in dejala, da ima sodstvo sistemsko neodvisnost in da je naloga politike, da se pogovarja o spremembah zakonodaje, ki je v njihovi prisotnosti. V SAB-u so tako po njenih besedah v preteklosti že večkrat predlagali, da sodnikov ne bi več izvolili v DZ-ju, ampak bi jih na predlog sodnega sveta imenoval predsednik republike. Nedopustno je, da se nekateri sodniki ne imenujejo, ker nekomu politično ne ustrezajo, je opozorila.

"Kako si ta vlada predstavlja kadrovanje, smo lahko videli na primeru dveh evropskih delegiranih tožilcev," je dejala Heferle (LMŠ) in premierju očitala poseganje v strokovni izbor kompetentnih kandidatov. "Postopek je zastal, ker pač nekomu nista bila všeč – tako kadrovanje v LMŠ-ju ostro obsojamo in takšnega kadrovanja si ne bi smela privoščiti nobena vlada," je dejala.

O (ne)implementaciji evropskih direktiv

Voditeljica Vida Petrovčič je predstavila kopico primerov, v katerih slovenska država ni implementirala evropskih direktiv. Številne zadeve se vlečejo že dolgo in so nas udarile po državni denarnici, plačanih je bilo na stotisoče evrov kazni zaradi tega.

Švarc Pipan (SD) je poudarila, da je res nezaželeno zamujati pri implementaciji direktiv. Za to je odgovorna predvsem vsakokratna vlada oziroma pristojno ministrstvo. Vse se da, če ima ministrstvo dobro vodstvo in če obstaja volja, je zatrdila. Iz svoje prakse je navedla implementacijo direktive o zaščiti žrtev v kazenskih postopkih.

Kociper (SAB) je poudarila, da je odgovorna predvsem vlada, in dodala, da je SAB v vladi sodeloval le dobri dve leti. Parlament – sama je poslanka – mora zahtevati kakovostne zakonodajne predloge. Na žalost je trenutna oblast v številne predloge implementacije direktiv dala podtaknjence, določbe, ki nimajo nobene povezave in poskušajo mimo volje ljudstva spreminjati družbeno ureditev, je zatrdila.

Pivec (ND) obžaluje, da zamujamo z implementacijo predpisov, naš pravni sistem žal še ni popolnoma vstopil v evropski pravni red. Občutek ima, da vlade pogosto implementirajo tiste direktive, ki grenijo življenje ljudi, druge, ki ljudem dajejo pravice in ugodnosti, pa manj pogosto, kar spodkopava zaupanje v pravno države. Pivec tudi obžaluje, da Slovenija redko izkoristi instrument predhodnih vprašanj. Dodala je še mnenje, da dostopa do ustavnega sodišča v Sloveniji ne bi smeli ožiti.

Jelinčič (SNS) je izrazil mnenje, da bi moral 700.000 evrov kazni plačati tisti, ki je odgovoren in ki ni opravil svojega dela. Če kdo greši, naj ali plača ali naj ga zamenjajo, je dejal.

Heferle (SAB) je tudi opozorila, da zakoni za implementacijo evropskih direktiv pogosto vsebujejo podtaknjence. Kot primer je navedla zakon o elektronskih komunikacijah, ki ravno zato ni prestal prve obravnave, nato pa je bil po nujnem postopku sprejet.

Krope (DeSUS) je posebej opozoril, da zato lani ni bil sprejet zelo pomemben zakon, in sicer o zaščiti žvižgačev.

Koga bi postavili na najodgovornejše položaje

Pred koncem je voditeljica Vida Petrovčič prisotne vprašala, kdo so njihovi kandidati za položaje notranjega ministra, pravosodnega ministra in šefa policije.

Nihče ni želel razkrivati imen z izjemo Jelinčiča, ki bi za pravosodnega ministra predlagal Roberta Polnarja.

O nevladnih organizacijah

V zadnji temi so razpravljali o nevladnih organizacijah, ki v zadnjem času postajajo nekakšen nadzornik nad zakonodajo in pravosodjem.

Jelinčič (SNS) je ob tem dejal, da bi poostril nadzor nad njimi – predvsem glede financiranja iz tujine, ki bi ga prepovedal. Po njegovih besedah obstajajo koristne nevladne organizacije, a večina jih "namerno škoduje državi".

V stranki SAB so prepričani, da je civilna družba zelo pomemben del družbe in pravne države in jo podpirajo, je dejala Kociper. Po njeni oceni politika in civilna družba zasledujeta iste cilje, ki stremijo k izboljšanju družbe, zato morata oba pola sodelovati. Ob tem je dodala, da nevladne organizacije zasledujejo parcialne interese, politika pa mora najti konsenz, ki je sprejemljiv za vse državljane in državljanke. Napovedala je, da bo koalicija KUL poskrbela za ustrezno financiranje nevladnih organizacij, jim zagotovila neodvisnost in jih kot sogovornike vključila v svoje delo.

V Naši deželi nevladne organizacije vidijo kot dodano vrednost družbe, je dejala Pivec. "Dobrodošli so vsi, pogosto so glas razuma, dobro ogledalo politikom," je ocenila. Ob tem je dodala, da se zavzema za to, da te organizacije prevzemajo tudi odgovornost, če se vključujejo v proces soodločanja. Pivec je dejala, da po njeni oceni financiranje iz tujine ni sporno, dokler je transparentno.

Heferle je dejala, da v LMŠ-ju civilno družbo in nevladne organizacije razumejo kot "vest družbe". Nevladne organizacije po njenih besedah opravljajo delo, ki ga država ne more ali noče opraviti, in tisto, kar opravijo bolje kot država. "Pogovarjamo se o tem, da je sporno financirati organizacije, ki opravljajo družbenokoristna in prepotrebna dela," je opozorila in dodala, da se v LMŠ-ju ne strinjajo z logiko, da so nevladne organizacije "parazit naše družbe". Dodala je, da ima aktualna vlada težave z nevladnimi organizacijami, ker se "bojijo ljudi, ki so pripravljeni na glas spregovoriti in povedati kritiko, ki jim gre".

Civilna družba je po besedah Kropeta (DeSUS) del pravne države. Kot je poudaril, je treba ločiti med tem, da civilna družba vabi ljudi na volitve, in tistimi, ki propagirajo točno določeno politično opcijo.

Švarc Pipan (SD) je dejala, da so sistemski pritiski na civilnodružbene organizacije v mandatu te vlade popolnoma nesprejemljivi. "Gre za sistemsko represijo države nad civilnodružbenimi organizacijami, ki so pomemben branik pravne države, človekovih pravic in svoboščin," je dejala. Poudarila je, da nevladne organizacije velikokrat opravljajo delo, ki bi ga morala država. "Mene in vse nas politike bi moralo biti v dno duše sram, da morajo obstajati takšne nevladne organizacije, ki zbirajo sredstva za najranljivejše, ki nudijo zaščito spolnega nasilja, nasilja v družini," je dejala in dodala, da je najmanj, kar politika lahko naredi, ustrezno financiranje in zagotavljanje podpore.