Postopek nabave letala bodo začeli še letos, helikopterjev pa predvidoma do 2023.

Slovenske prioritete na področju obrambe so se od časa sprejetja srednjeročnega programa "nekoliko nadgradile", sprejet je bil tudi zakon o zagotavljanju sredstev za naložbe v Slovenski vojski (SV), je na današnji seji odbora DZ-ja za obrambo spomnil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret. Ena prvih prioritet je transportno letalo, saj se zaradi slabšanja varnostnega položaja v svetu in povečevanja geografske oddaljenosti mednarodnih operacij Nata povečuje potreba po lastnih zmogljivostih Slovenije, je pojasnil.

"Gre za potrebo celotne države, še posebej se je to pokazalo lani ob izbruhu epidemije covida-19, ko je bil letalski transport ena naših glavnih težav pri zagotavljanju zaščitne opreme," je poudaril državni sekretar. Po njegovih pojasnilih vojska letalo potrebuje za premeščanje in redno oskrbo sil SV-ja in za morebitno nujno evakuacijo moštva z operacij.

Dopolnjeni srednjeročni načrt obrambnega programa vključuje še nakup dveh helikopterjev za potrebne specialnih sil. Po Lampretovih navedbah bo Slovenija za uporabo v specialnih silah kupila dva srednje težka helikopterja, podobna dvema, ki jih Slovenska vojska že ima.

Kritike izbora vrste helikopterjev

Razprava na odboru je bila kratka, poslanci LMŠ-ja so današnjo sejo obstruirali v znak protesta, ker še vedno niso dodelili mest v delovnih telesih DZ-ja štirim poslancem pred kratkim nastale poslanske skupine nepovezanih poslancev. Oglasila sta se poslanca SDS-a Franci Kepa in Jožef Lenart, ki sta izrazila zadovoljstvo, da se vojski končno namenjajo sredstva za posodobitev.

Poslanec Levice Miha Kordiš pa je nanizal očitke vladi in ministrstvu za obrambo na račun vojaških nakupov ter dvome o njihovi preglednosti. Glede vojaškega letala je poudaril, da se je še lani govorilo o ceni 50 milijonov evrov, letos spomladi pa je ta cena narasla na 72 milijonov evrov. Potegnil je vzporednico s preteklimi nakupi za vojsko, med drugim z nakupom štirikolesnih oklepnikov oshkosh, za katere se je po Kordiševih navedbah najprej govorilo o vrednosti 15 milijonov evrov, nato o 32 milijonih evrov, na koncu se je k temu prištel še davek na dodano vrednost. "To letalo se kupuje za potrebe servisiranja zveze Nato, in ne za prevoz dojenčkov ali česa podobnega," je dejal.

Kritičen je bil tudi do izbora vrste helikopterjev, ki jih namerava država kupiti za vojsko, ker da je srednje težek helikopter jasno helikopter za vojaške potrebe, in ne dvonamenski. Če bi država res nameravala kupiti helikopter tudi za civilne potrebe, bi po Kordiševem mnenju lahko za enako vrednost kupili tri helikopterje bell, kot se že zdaj uporabljajo za helikoptersko nujno medicinsko pomoč ali reševanje v gorah.

Sorodna novica Foto: Slovesno ob dnevu slovenskega vojaškega letalstva

Lampret je Kordiševe očitke zavrnil. Po njegovih pojasnilih ima SV v uporabi več vrst helikopterjev; za helikoptersko nujno medicinsko pomoč se uporabljajo bell 412 in te nameravajo nadgraditi za opravljanje teh dnevnih nalog. Poleg tega ima SV še štiri transportne helikopterje cougar in dodatna dva helikopterja, ki naj bi ju kupila država v prihodnjih dveh letih, bosta nekaj podobnega.

Ti helikopterji se po besedah državnega sekretarja lahko uporabljajo za celoten spekter nalog. "Ne govorimo, da bo to izključno za civilne namene," je poudaril. Nakup teh dveh helikopterjev bo po njegovih navedbah "sprostil potrebe vojske po helikopterjih bell 412, ki so najbolj uporabni za helikoptersko nujno medicinsko pomoč in reševanje v gorah".

Lahko transportno letalo pa država po Lampretovih besedah kupuje tudi za civilne zmogljivosti, a ne samo za to. Poslancu SAB-a Marku Bandelliju je pojasnil, da še preverjajo, katero dodatno opremo bodo kupili z letalom. Zagotovo bo nabavljena dodatna oprema za oskrbo ranjencev, o morebitni nabavi opreme za gašenje požarov pa še ne vedo, je pojasnil Bandelliju.

Pospešena prenova vipavske vojašnice

Na vprašanja poslanca SAB-a pa je državni sekretar še navedel, da bo vsaj v prvih letih večji del naložb v posodobitev vojske šel tudi v infrastrukturo. Tako se pospešeno prenavlja vojašnica v Vipavi, kjer bodo 5. junija začeli nov koncept usposabljanja prostovoljnih pripadnikov SV-ja, pogodbene rezerve in redne sestave. Tudi več novih infrastrukturnih projektov gre po njegovih navedbah v to smer.

Dopolnjeni srednjeročni obrambni program države za obdobje 2018–2023 mora potrditi še državni zbor.