Z odlikovanjem se ne strinja 49,4 odstotka ljudi, predsednikov odločitev pa podpira 26,3 odstotka vprašanih, večinoma so to ženske in višje izobraženi. Z odlikovanjem se strinjajo bolj volivci strank Zares, SD in DeSUS. Več kot polovica (51,8 odstotka) jih meni, da je o odločitvi predsednika države primerno razpravljati, četrtina pa jih misli, da to ni primerno.
SDS za več kot dva odstotka pred SD-jem
Če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo, bi s 16,6 odstotka zmagal SDS, drugo mesto pa bi s 14 odstotki pripadlo SD-ju. SNS bi bil tretji (3,8 odstotka), Zares četrti (2,5 odstotka), LDS pa peti (2,4 ostotka). Šesto mesto bi si z dvema odstotkoma delila NSi in DeSUS, nekoliko manj bi dobil SLS. Kar tretjina anketiranih je bila neodločenih, nobene stranke ne bi volilo 14,5 odstotka, na volitve pa ne bi šlo 5,7 odstotka ljudi. Koordinator raziskovalne skupine Matej Makarovič je poudaril, da se Zares od afere Ultra še ni pobral in da bolje kaže NSi-ju. Opozoril pa je prav na naraščanje števila neopredeljenih in tistih, ki ne bi volili nobene stranke, ter na posledično upadanje podpore strankam.

Velik je delež tistih, ki sedanje vlade ne podpirajo, kar 47,56-odstoten, medtem ko stopnja podpore znaša 36, 5 odstotka. Vlado bolj podpirajo moški, starejši od 55 let, z najvišjimi stopnjami izobrazbe in osebe z dohodki med 500 in 1.000 evri, najbolj pa ji nasprotujejo mlajši do 34 let s srednjo stopnjo izobrazbe. Makaroviču se to, da mladi manj podpirajo vlado, ne zdi nič posebnega, saj je po navadi vedno tako, da so prav mladi bolj kritični do vlade, ne glede na to, kako je vlada politično usmerjena.

Po mnenju vprašanih se bo kriza še nadaljevala
Eno izmed vprašanj se je nanašalo tudi na gospodarsko krizo. Da se bo gospodarska kriza nadaljevala, meni 68,7 odstotka povprašanih, petina pa je še bolj črnogledih - prepričani so, da najhujše šele prihaja. Le 6,5 odstotka jih je mnenja, da smo v glavnem že prišli iz krize. Optimizma je več med mladimi. Da se bo kriza še nadaljevala v večji meri, menijo ženske, da nas hujše še čaka, pa so pogosteje odgovarjali moški.

Znanje premalo cenjeno?
Anketa je bila namenjena predvsem znanju in izobrazbi. Po mnenju vprašanih je znanje premalo cenjeno - tako vsaj misli 71 odstotkov ljudi. Zanimivo, da to mislijo tako manj kot bolj izobraženi. Polovica vprašanih je dejala, da znanje, ki ga imajo, vpliva na dohodke (50 odstotkov), 46, 5 odstotka jih meni, da ni tako. Skoraj 40 odstotkov je prepričanih, da znanje vpliva na varnost njihove zaposlitve, še več (54,3 odstotka) pa misli, da izobrazba k temu ne prispeva.

Da izobrazba, ki so jo pridobili v okviru šolanja za potrebe dela poploma zadostuje, pravi 62,5 ljudi, da to drži le delno, pa je odgovorila petina vprašanih. Pridobljena izobrazba sploh ne zadostuje 12,4 odstotka vprašanim. To, da je znanje iz šole popolnoma pomagalo, večinoma verjamejo starejši od 55 let, medtem ko so mladi prepričani o nasprotnem.

Najpogostejše dopolnilno izobraževanje je povezano z delom, sledijo pa izobraževanja, ki niso povezana z delom, denimo jezikovni tečaji. Največja motivacija za izobraževanje je prav lastna želja po znanju, tako je odgovorilo 57 odstotokov vprašanih. Četrtina jih je odgovorila, da so to zahteve delodajalca, sledijo večja možnost boljše zaposlitve in boljša plača.

Na ovire pri želji po dodatnem izobraževanju je naletelo 36 odstotkov populacije, drugi niso. To se je pogosteje dogajalo ženskam kot moškim, srednji generaciji in tistim z nižjimi dohodki. Največja ovira je denar (48 odstokov), druga pa čas (28 odstotkov). Skoraj desetina jih je odgovorila, da je bila ovira nasprotovanje delodajalca.

V spodnji galeriji si lahko ogledate vse razultate ankete.