Bučar je bil po Pahorjevih besedah eden izmed ustanovnih očetov naše države, ki je hotel videti in delati veliko zgodbo. "Zgodbo o svobodnejši in boljši družbi. Zgodbo o Slovencih kot suverenem narodu, ki naj bo gospodar lastne usode. Zgodbo o povezani Evropi svobodnih narodov. Zamisliti si je znal veliko zgodbo. In premočrtno, skoraj trmasto jo je vodil do srečnega konca," je ocenil Pahor.

Po njegovih besedah je lahko Bučar vtisnil močan osebni pečat preporodu v demokratično družbo in samostojno državo, "ker je bil vizionar in pogumen človek". "Ni bil samo izjemna osebnost, temveč v teh prelomnih časih tudi nenadomestljiva. Za vse večne čase bo ostal v kolektivnem spominu kot ena najpomembnejših slovenskih zgodovinskih osebnosti in ena redkih moralnih avtoritet svojega časa," je ocenil Pahor. Kot je prepričan, Bučar s svojim sporočilom nagovarja tudi našo sedanjost in prihodnost, za kar se mu je tudi zahvalil.

Na pogrebu je govoril tudi ekonomist Jože Mencinger, ki se je Bučarja spomnil predvsem kot svojega učitelja in prijatelja, ki ga je spoznal na ljubljanski pravni fakulteti. "Bil je slab politik," je dejal Mencinger in pojasnil, da tako ocenjuje, kajti "kar mu je bilo včeraj modro, se naslednji dan ni spremenilo v zeleno, ker je tako mislila večina". Po Mencingerjevih besedah se je Bučar najbolje počutil kot upornik z razlogom ali brez, kot človek, ki ga niso marali niti na levi niti na desni, kot je sam mnogokrat povedal.

Pogreba se je udeležilo več sto ljudi, med katerimi je bilo poleg državnega vrha več politikov z lokalne in državne ravni. Maši v cerkvi v Bohinjski Bistrici je sledil sprevod do groba, v katerega je bila položena žara. Pred tem so zadonele tudi salve.

Dopoldne žalna seja v Državnem zboru
V DZ-ju je potekala žalna seja, na kateri je imel nagovor predsednik DZ-ja Milan Brglez, na pogrebu z vojaškimi častmi pa bo govorec predsednik republike Borut Pahor.

Predsednik DZ-ja Milan Brglez je v svojem govoru poudaril, da v Bučarjevi bližini beseda Slovenec ni bila prazna, ampak je v njem gorela, tako kot želja umestiti državo v EU. "Ravno to, da si je drznil misliti in misli povedati na glas, je bilo tisto, kar je Bučarja, majhnega po postavi, naredilo velikana v mislih in dejanjih," je dejal Brglez in dodal, da je Bučar ne samo postavljal to državo, verjel vanjo in ji bil zvest do zadnje ure, ampak je s svojim življenjem, udejstvovanjem in nasploh s svojim življenjskim pričanjem in prepričanjem živel za slovenstvo in slovenskost.

Po Brglezovih besedah je bil Bučar kot klen Gorenjec trmast in vztrajen, a ni bil trmoglav. "Bil je svetovljan, a je ohranjal tisto pristno, posebno in redko domačnost," je dejal. Po njegovih besedah si je upal "upreti sistemu, v katerega ni verjel, in s tem tvegal vse".

Med kolegi je bil znan tudi po iskrenosti. "In četudi je bila ta včasih za marsikoga boleča, je bila po njegovem mnenju nujna, kajti brez resnice in resničnih dejstev ne moreš delati v korist ljudi," je dejal predsednik DZ-ja in poudaril, da je najvišja in najpomembnejša značilnost, ki jo Bučarju zlahka pripišemo, domoljubje. "Ljubezen do lastne države. Ljubezen do svoje preteklosti, zgodovine, a tudi odgovornost, ki jo imamo, če si lastno državo vzpostavimo," je pojasnil.

Bučar je bil nezamerljiv
Bučar je bil po Brglezovih besedah tudi nezamerljiv. "Ker je vse povedal naravnost, se v njem niso kuhale zamere," je pojasnil Brglez. "Četudi je včasih ugotavljal, da 'ni primeren ne za leve ne za desne', so ga sprejemali prav vsi - levi in desni. In to je tisto, kar ga je v slovenskem političnem sistemu delalo nadčasnega in ga postavljalo nad vsakodnevne razprtije," je poudaril Brglez.

Državljani in državljanke Slovenije pa bi morali po njegovem mnenju Bučarja večkrat poslušati in predvsem bolj slišati. "S svojimi stališči in dejanji, predvsem pa s svojo nezlomljivo bohinjsko pokončnostjo se je vpisal v zakladnico slovenskega naroda," je prepričan Brglez.

Bučarjevo ime bo po njegovih besedah za vedno povezano z nastankom slovenske države, kot bodo njegovi razmisleki za vselej del slovenske politične ideje in razmišljanja o tem, kakšen model razvoja naj Slovenija privzame.

V preddverju DZ-ja je bila danes do 15. ure odprta žalna knjiga, v katero sta se pred današnjo žalno sejo vpisala tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Miro Cerar.