Sožalje Bučarjevi družini je izrekel premier Miro Cerar. Iz njegovega kabineta so sporočili, da je bila Bučarjeva dolga življenjska pot polna težkih preizkušenj in je močno zaznamovala Slovenijo.

"Bil je velik domoljub, pogumen, srčen, širok. Bil je intelektualec in politik, predvsem pa človek z veliko začetnico. V odločilni meri je prispeval k osamosvojitvi naše države, sprejemu slovenske ustave in začetnemu razvoju naše sodobne demokratične kulture. V času osamosvajanja, ko je bil sam predsednik skupščine, je predsednik vlade z njim neposredno sodeloval kot sekretar ustavne komisije in se od njega veliko naučil tako po strokovni kot tudi po človeški plati. Izraža mu hvaležnost za marsikatero njegovo misel, ki premierja še danes vodi skozi življenje," so še zapisali.

"Človek trdnih moralnih načel"
Prvi predsednik Slovenije Milan Kučan je v odzivu na smrt Bučarja dejal, da je bil Bučar človek trdnih moralnih načel, ki jim je bil zvest, ne glede na priložnosti, v katerih je poskušal in se trudil ta načela tudi uveljaviti. Slovenci imamo zato do Bučarja večji moralni dolg, kot smo ga izkazovali v zadnjih letih.

"Sodelovanje z njim je bilo dobro. Bil je človek idej, ki je bil pripravljen za te ideje zastaviti tudi samega sebe, svoje dostojanstvo, in mislim, da imamo Slovenci do njega velik moralni dolg, večji, kot se mu ga je izkazovalo zadnja leta njegovega življenja," je še dejal Kučan.

Velik Slovenec, hkrati Panevropejec
"Profesor Bučar, naš tesen prijatelj, je bil po srcu velik Slovenec, hkrati pa tudi Panevropejec. Bil je tisti, ki je v času osamosvajanja kot najvidnejša slovenska javna osebnost zagovarjal evropsko pot Slovenije. Svoje besede in misli je tvorno udejanjal preko Slovenskega panevropskega gibanja, saj je združeval ljudi vseh političnih nazorov in prepričanj. Panevropsko idejo je imel za najvišji cilj vseh evropskih narodov, Evropsko unijo pa je videl kot prvi korak k njeni uresničitvi. Zatorej ni presenetljivo, da je večkrat pritrdil misli očeta panevropske ideje Richarda Coudenhoveja-Kalergija: Dokler verjamejo v Panevropo tisoči, je utopija; ko vanjo verjamejo milijoni, je politični program; kakor hitro vanjo verjame sto milijonov, je uresničena," so med drugim zapisali v Slovenskem panevropskem gibanju, ki ga je Bučar vodil več kot 20 let.

Ustanovni oče slovenske demokracije
Predsednik republike Borut Pahor je izrekel sožalje ženi Franceta Bučarja, Ivki Bučar. "Zelo sem Vam hvaležen, da sem lahko nedolgo tega na Vajinem domu obiskal dr. Franceta Bučarja in mu še zadnjič stisnil roko v pozdrav. Bil sem vznemirjen. Slutil sem, da se poslavljam od izjemne osebnosti, ki ji slovenski narod in slovenska država tako veliko dolgujeta. In jaz osebno. Ta hip me zaradi tega preveva žalost, a obenem čutim vznesenost, ker smo imeli dr. Franceta Bučarja," je Pahor zapisal v sožalju in dodal, da bomo Bučarja vselej doživljali kot "enega izmed ustanovnih očetov slovenske demokracije in samostojne države. Mi in vse generacije za nami, kot njegovi ponosni dediči."

Različna življenjska obdobja
Bučarjev politični sopotnik iz obdobja slovenskega osamosvajanja Dimitrij Rupel je dejal, da je bil Bučar patriarh slovenske osamosvojitve. Z njim pa odhaja del živega spomina na osamosvojitev.

"Na neki način je Bučar - njegovo delo, njegova biografija - eden tistih prispevkov slovenski osamosvojitvi, ki to osamosvojitev potrjuje in jo postavlja v pravilen kontekst," je povedal Rupel in razkril, da je zanj v Bučarjevem knjižnem opusu najpomembnejša njegova zadnja knjiga, ki se imenuje Prelom, do katerega ni prišlo.

"Tu Bučar v nasprotju z nekaterimi razlagami njegove biografije in politike, torej v nasprotju z nekaterimi splošnejšimi oznakami tudi kritikov, postavlja oceno sedanje družbene in politične situacije. Zelo kritično, zelo skeptično in zelo prizadeto," je dejal.

"Tu se z njim lahko stoodstotno strinjam, čeprav se nisem vedno. Bučar je imel namreč različne faze v svojem življenju; tista prva, v kateri sva tesno sodelovala, je bila faza Demosa in prve slovenske vlade. Potem je bil nekaj časa v neki zadregi, potem pa se je pridružil skupini, ki je predlagala Zorana Jankovića za strankarskega voditelja in predsednika vlade. To je gotovo vzbudilo nekaj razočaranja in dvignilo nekaj obrvi. Osebno sem bil začuden. Ampak s svojo zadnjo knjigo je ta vtis popolnoma spremenil. Ocenil sem ga kot pomembnega pisca, analitika, pravnika in sociologa. Kot rečeno, France Bučar je bil velik Slovenec in ponosen sem, da sem z njim sodeloval, " je še povedal zunanji minister v več slovenskih vladah.

Domoljub, demokrat in kritični mislec
France Bučar je pomembno sooblikoval slovensko pot v demokracijo in samostojno državnost, je poudaril evropski poslanec in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in dodal, da je Bučarju posebej hvaležen za njegov prispevek in sodelovanje v najbolj odločilnih dneh za Slovenijo.

Bučar se je po njegovih besedah kot domoljub, demokrat in kritičen mislec ukvarjal s temeljnimi vprašanji Slovenije do konca svojih dni. "Skrbelo ga je, da smo razvili pomanjkljiv odnos do lastne države," je še navedel Peterle.

Tudi po besedah predsednika DZ-ja Milana Brgleza je Slovenija izgubila velikega domoljuba, velikega demokrata in očeta naroda. Tudi po tistem, ko se je umaknil iz politike, je Bučar po Brglezovih navedbah ostal kritičen opazovalec razmer v naši državi.

"Za vse, kar je bil in storil - za njegovo delo in pogum, predvsem pa za to, da je tudi v težkih trenutkih verjel v samostojno in neodvisno Slovenijo - smo mu hvaležni vsi državljani in državljanke," je dejal. Kot prvi predsednik demokratično izvoljene skupščine in eden izmed piscev slovenske ustave je s svojim delom in ugledom, s svojo izjemno energijo, ostrim razumom in zdravo kritičnostjo nenadomestljivo zaznamoval tedanje procese politične pluralizacije in slovenskega osamosvajanja, je še povedal Brglez.

Varuha je želel v ustavi
Z žalostjo so novico o Bučarjevi smrti sprejeli tudi na uradu varuha človekovih pravic, ki ga vodi Vlasta Nussdorfer. "Konec maja 1991 je na zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani dejal, da je naše preživetje kot naroda in vsa nadaljnja usoda, da živimo kot svobodni in pokončni ljudje, odvisna od tega, da ustanovimo lastno državo, da sami krojimo svojo usodo. Bil je pravi človek na pravem mestu, ko je kot predsednik Skupščine Republike Slovenije formalno razglasil samostojnost države Slovenije in se tako vtisnil v spomin slovenskega naroda in spomin vsakega izmed nas, ki smo bili priče procesu osamosvajanja," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem so dodali, da je podpiral tudi predlog za vključitev varuha človekovih pravic v slovensko ustavo. "Ostajamo ponosni dediči njegove zapuščine in zavezani h krepitvi vseh idealov, ki jih je v svoji bogati, s humanizmom prežeti življenjski poti izražal, živel in udejanjal dr. France Bučar," so sklenili.

Sožalno pismo je Bučarjevi družini poslal tudi zunanji minister Karl Erjavec. "Dr. France Bučar je bil zanimiv in cenjen sogovornik v slovenskih in tujih krogih. Visoko sem cenil njegova razmišljanja o aktualnih političnih temah in izzivih, saj so bila vedno argumentirana ter usmerjena v dobro Slovenije in njenih ljudi. Njegova vloga v procesu oblikovanja samostojne slovenske države ter njenih temeljnih pravnih dokumentov je neprecenljiva in si bo vedno zaslužila najgloblje spoštovanje," je zapisal v pismu.