Iz urada informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik so sporočili, da je upravno sodišče 24. avgusta pritrdilo Informacijskemu pooblaščencu (IP), da bi moral prejšnji generalni sekretariat vlade prosilcu za informacijo javnega značaja posredovati dve mnenji Službe Vlade RS za zakonodajo, in sicer glede predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov za leto 2021 in 2022 in predloga Zakona o debirokratizaciji.

"Generalni sekretariat vlade sploh ni utemeljil, kakšna škoda oziroma motnje bi lahko nastale z razkritjem teh mnenj. Sodišče je sledilo IP-ju, da prost dostop do mnenj ne bi v ničemer posegel v možnost kritičnega in inovativnega razmišljanja vlade, saj gre za strokovna stališča. Oba dokumenta je namreč pripravila vladna služba, katere osnovna skrb in odgovornost je, da so predpisi ustavni in zakoniti, notranje skladni, ljudem razumljivi in učinkoviti. Gre torej za strokovni pravni mnenji, ne za interno, politično komunikacijo," so poudarili pri Informacijskem pooblaščencu in dodali, da mnenji predstavljata "uradno strokovno stališče službe za zakonodajo in ne stališča ali političnega razmišljanja vlade."

Ob tem opominjajo. da seznanjenje javnosti z informacijami v vseh fazah sprejemanja predpisov krepi zaupanje državljanov v državne institucije in predpise, "skrivanje" informacij pa vzbuja dvom o zakonitosti predpisa in v legitimnost celotnega postopka odločanja.

Informacijski pooblaščenec zato pozdravlja odločitev upravnega sodišča, "saj je v demokratični družbi nujno in legitimno, da ima javnost vedno zagotovljen podroben vpogled v pripravo zakonskih rešitev".