V pogovoru sta se z voditeljem med drugim dotaknila njene družinske povezanosti s pravosodjem, sedanjega dela in kandidature za ustavno sodnico.

Tako njen oče kot stari oče sta bila pravnika, stari oče velik domoljub, borec za severno mejo po prvi svetovni vojni in prijatelj generala Rudolfa Maistra. Gostja je razkrila tudi zanimivo okoliščino, da je njen oče v mladosti prijateljeval s Herto Hass, poznejšo Titovo ženo. Zanimiva je bila tudi zgodba strica Leva Svetka, avtorja besedila pesmi Vstajenje Primorske, ki pa je svojo zaverovanost v režim pozneje drago plačal.

Barbara Zobec se odlično znajde v sodniški vlogi in rada opravlja svoj poklic, ki ga jemlje kot poslanstvo. Njene vrline so vztrajanje pri zakonitosti, varstvo človekovih pravic, svoboda govora in prizadevanje za pravične sodbe ne glede na družbeno ozračje in pričakovanja vplivnih ozadij. Zato jo nekateri označujejo za bližjo desni politični opciji, vendar dr. Matej Avbelj v njenem portretu meni, da je ohranila nepristranskost in osebno neodvisnost, kar je za sodniško delo ključno.

Gostja oddaje pri delu sodišč in odmevnih razsodbah pogreša transparentnost, kar zmanjšuje možnost manipulacij in koruptivnih dejanj. Kot javna oseba, ki ima javno funkcijo, ima pravico svobode govora in se mora opredeljevati do aktualnih težav slovenske družbe. Za ustavno sodnico je kandidirala kot pravnica, ki zna iz pravnih norm izluščiti bistvo, a jo del leve politike zavrača.

V strokovnih krogih velja za dosledno in pravično. O najtežjih sojenjih pravi: "Pri izrekanju obsodilnih sodb ti obdolženci obsodbe ne zamerijo, če postopek vodiš pošteno." Sodnik se mora po njenem mnenju zelo dobro pripraviti na zadevo in vnaprej predvideti, kako se bo odzval, če bodo nastali kakšni zapleti. Delo sodnika ni preprosto, saj veliko storilcev kaznivih dejanj izhaja iz razbitih družin in tragičnih okoliščin, poudarja Barbara Zobec. K temu pa dodaja: "Če ima sodnik zapleteno, življenjsko težko zadevo, se takrat po večini odreče zasebnemu življenju, saj se zadeva v glavi vrti tudi čez noč. Gotovo te tak primer zaznamuje za več mesecev, ko zadevo obravnavaš."

Kot mlada sodnica je že zelo zgodaj prišla v stik s posledicami krivic zaradi medvojnega in povojnega revolucionarnega nasilja. Tak primer je bilo sojenje novinarjema, ki sta raziskovala zadevo "logaška klavnica", v kateri so represivni organi komunističnega režima po vojni mučili in ubijali ujete nasprotnike. Presojala je tudi v primeru "božični proces", ki je bil prvi veliki montirani proces po vojni, ko so bili številni obsojeni na visoke zaporne kazni, devet pa na smrt. Čeprav slovensko sodstvo ni bilo sposobno procesirati nobenega krivca za najhujša kazniva dejanja, ki ne zastarajo, pa Barbara Zobec poudarja, da so kar veliko naredili za rehabilitacijo žrtev. To se je dogajalo po vloženih zahtevah za varstvo zakonitosti, ki jih je Vrhovno sodišče obravnavalo več kot 3500, po navedbah Zobčeve pa je veliko tudi primerov obnove postopka.

O kritikah in nezaupanju do pravosodja, ki ga je posebej omenil voditelj, je Zobčeva poudarila, da sta gotovo najbolj znana sporna primera, Patria in Kangler, epilog vendarle dobila v sodstvu, primer Kangler celo znotraj rednega sodstva. Ko je kandidirala za ustavno sodnico, so predstavniki levih strank Zobčevi očitali njeno delo v zadevi Kangler, pri primeru Patria pa strokovni članek, v kateri je obdelala način, kako ta primer odstopa od sodne prakse. Vrhovna sodnica Barbara Zobec poudarja, da je zastrašujoče, da so ji stranke, ki se javno zavzemajo za neodvisno sodstvo, očitale primere, kot so Kangler, Novič, Sikošek, članek o zadevi Patria in podobno, a ne na podlagi kakih argumentov, temveč le zato, ker se niso strinjale z izidom sojenja. V resnici pa vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov, kar pomeni, da so za odločitev potrebni vsaj trije.

V nadaljevanju oddaje se je gostja dotaknila tudi definicije sovražnega govora, pri kateri je veliko nejasnosti in tudi manipulacij, namesto da bi se držali določil zakona. Ob koncu je menila, da je glede na zapletene razmere potrebna večja odgovornost prav vseh: "Morali bi biti odgovorni za svoja dejanja in lojalni do svoje države, navdušeni nad tem, da imamo svojo državo, in staviti na poštenost."