Dodala je, da so se sodniki še vedno pripravljeni pogovarjati, a da mora pripravljenost za pogovore pokazati tudi druga stran. Ne nameravajo pa na morebitnih pogajanjih odstopiti od bistva problema, torej določitve primerljivih plač s plačami predstavnikov drugih dveh vej oblasti, saj neodvisnost in primerljivost sodstva z drugima dvema vejama oblasti, poudarja Roblekova, določa tudi 3. člen Ustave.

Zakaj ste zavrnili 3 milijonov evrov, ki vam jih za zmanjševanje sodnih zaostankov ponujal pravosodni minister?
Ker gre le za nekakšen paliativ, mašilo, le za neko začasno rešitev, ki pa le odlaga rešitev bistvenega vprašanja, to je izvršitve odločbe ustavnega sodišča z dne 7. decembra 2006, torej da morajo biti plače sodnikov urejene v zakonu, in to v višini, ki bo primerljiva s plačami predstavnikov drugih dveh vej oblasti.

Nedavno ste v oddaji Odmevi dejali, da sodniki realno zaslužijo manj, celo tako malo, da sta ogroženi njihova eksistenca in eksistenca njihovih družin. Kako nizke so torej plače sodnikov?
Sodnik zaradi načela nezdružljivosti sodniške funkcije ne more opravljati nobene druge pridobitne dejavnosti, v novem plačnem sistemu pa ni več predvidene nobene domene, nadomestila za to prikrajšanje, čeprav je zakonska prepoved ostala. Iz številnih mednarodnih aktov izhaja, da mora biti sodnikova plača primerljiva s plačami funkcionarjev drugih dveh vej oblasti (3. člen Ustave) takšna, da se sodnik lahko v celoti posveti sojenju in se ne obremenjuje z vprašanjem lastne eksistence in eksistence svoje družine. Če pa okrajni in okrožni sodnik na začetku svoje kariere nista kreditno sposobna niti za stanovanjski kredit za garsonjero, temu pogoju zagotovo ni zadoščeno. Pri tem je treba poudariti, da je okrajni sodnik začetnik diplomirani pravnik, z opravljenim dveletnim sodnim pripravništvom, pravniškim državnim izpitom, s tremi leti delovnih izkušenj na pravnih delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, ki je splošno znan kot izjemno zahteven izpit in z dopolnjeno starostjo 30 let.

Zakaj bi morali biti sodniki enako plačani kot poslanci?
Zato, ker je sodstvo tretja veja oblasti (3. člen Ustave ) in ker morajo biti v vsaki demokratični državi vse tri veje oblasti (zakonodajna, izvršilna in sodna) med seboj v razmerju prirejenosti. To je tudi glavno sporočilo odločbe ustavnega sodišča z dne 7. decembra 2006!

Kdaj se bo stavka začela in kako bo potekala (kdo natančno se je bo udeležil in na kakšen način, ali obravnav sploh ne bo)?
Na to vprašanje bo znan odgovor ob koncu tedna. Slovensko sodniško društvo ni sindikat in stavke ne more napovedati. Napovedali jo bodo stavkovni odbori po posameznih sodiščih. Takrat bo tudi znano, kdaj stavka bo in koliko časa bo trajala, v kakšni obliki bo potekala.

Ali ste sodniki pripravljeni nekoliko popustiti v svojih zahtevah oziroma kakšen bi bil kompromis, ki bi ga sprejeli?
Zahteve sodnikov so znane že od izrednega občnega zbora v letu 2006 in jih je potrdila že navedena odločba zstavnega sodišča. Sodniki smo pripravljeni na pogovore, vendar o bistvu problema, torej o določitvi primerljivih plač s plačami predstavnikov drugih dveh vej oblasti. Seveda pa mora druga stran pokazati pripravljenost na pogovor o tem vprašanju, ne pa da ga kategorično zavrača in stavi le na argument moči namesto na moč argumentov.

Kako odgovarjate na očitke ministra Viranta, da se se sodniki postavljate nad druge javne uslužbence?
Sodniki le zahtevamo, da vlada izvede tisto, kar ji je naložila odločba ustavnega sodišča (z dne 7. decembra 2006), da spoštuje ustavo in splošno priznane mednarodne dokumente, ki govorijo o sodniški neodvisnosti in njenem pomenu za zagotavljanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin državljanom, ter da s tem zagotovi delovanje demokratične in pravne države!

A. K. K.