Člani društva so se po besedah njegove predsednice Janje Roblek za nadaljevanje stavke odločili zato, ker so sodniki med nedavno opozorilno stavko pokazali veliko enotnost. Izjavo o stavki je namreč podpisalo skoraj 83 odstotkov sodnikov.

Roblek: Sodniške plače - judežev denar
"Sodniki smo že delali ogromno, odpravljali smo zaostanke, ampak v tem primeru je to judežev denar, je le kost, vržena med sodnike," je na izrednem občnem zboru glede pogodb o dodatnem delu dejala Roblekova. "Gre za sistemsko anomalijo, ki je bila povsem načrtno vnešena v zakon, da se razbije enotnost sodnikov in odločenost, da vztrajajo glede fiksnih sodniških plač, ki edine sladno z mednarodnimi instrumenti zagotavljajo sodnikovo neodvisnost. Ta je predpogoj za odločanje, dostojanstvo in spoštovanje sodnikovega poklica in nenazadnje spoštovanje sodne veje oblasti," je še dodala.

Oktobra stavka morda še zaostrena
Od 1. julija naprej bodo sodniki svoje delo opravljali le v višini pričakovanega obsega, pogodbe o dodatnem delu pa naj bi odpovedali. Če njihove zahteve, da se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi ter da postanejo primerljive s poslanskimi in ministrskimi, ne bodo uresničene, nameravajo stavko s 1. oktobrom zaostriti, in sicer vsak mesec za pet odstotkov pričakovanega obsega sodnikovega dela, dokler ne bodo dosegli zgolj 50-odstotnega pričakovanega obsega dela.

Šturm za ustrezen položaj sodne veje v odnosu do drugih vej oblasti
Pravosodno ministrstvo sicer pozdravlja stališče vrhovnega sodišča, ki poudarja pomen "ustreznega položaja sodne veje oblasti v odnosu do drugih vej oblasti in učinkovitost ter odgovornost delovanja slovenskega sodstva". Dostojanstvo sodniškega stanu je treba podpreti ob upoštevanju sodniške neodvisnosti, odgovornosti in učinkovitosti, meni minister za pravosodje Lovro Šturm.