Član stavkovnega odbora, Miodrag Djordjević, ocenjuje, da "gre za ponudbo za prekinitev stavke, ne pa za ponudbo, ki bi se nanašala na postavljene stavkovne zahteve", zato osebno prekinitvi stavke nasprotuje.

V skladu s predlogom bo vlada namreč dala ponudbo šele po prekinitvi stavke in izdani odločbi ustavnega sodišča, torej se stavkovne zahteve ne rešujejo, ampak se čaka, je pojasnil član stavkovnega odbora in vrhovni sodnik Djordjević in dodal, da zato ne vidi posebnega razloga za prekinitev stavke.

Ministrstvo posredovalo predlog za prekinitev stavke
Ministrstvo za pravosodje je sicer stavkovnemu odboru sodnikov posredovalo predlog za sporazumno prekinitev stavke in nadaljevanje pogajanj. Ministrstvo z Alešem Zalarjem na čelu se bo s sodniki lahko začelo pogajati, ko bodo ti podpisali sporazum o prekinitvi stavke in ko bo ustavno sodišče izdalo odločbo.

Zalar je ob tem dejal, da upa, da bo stavkovni odbor predlog obravnaval čim prej, saj mora ministrstvo poročati vladi o uresničitvi sklepa do 1. januarja 2009. "Stavkovni odbor zagotovo potrebuje nekaj časa, da to pobudo premisli, da jo pretehta," je ocenil Zalar in dodal, da so
pripravljeni stavkovnemu odboru dati dodatna pojasnila glede sporazuma o prekinitvi stavke, pripravljeni pa so tudi iskati skupen dogovor glede formulacije sporazuma.

Dvomi, da sodniki ne bodo sprejeli "roke sodelovanja"
Zalar sicer dvomi, da sodniki ne bi sprejeli "ponujene roke sodelovanja oz. geste dobre volje, ki jo zdaj izvajamo na ta način, da čim prej pridemo do končne rešitve problema". Sodniki si namreč ves čas prizadevajo, da bi se ta problem rešil v skladu z odločbo ustavnega sodišča, in prav to želi tudi ministrstvo za pravosodje, je poudaril.

"Če je realno pričakovati, da bo ustavno sodišče odločilo do konca leta, potem najbrž res ni posebnih ovir, da se ne bi vse od zavez iz predlaganega sporazuma začele nemudoma realizirati," je dejal minister.

T. K.