Sodniki iz različnih sodnih okrožij in sodišč različnih stopenj so si enotni, da jim v trenutnih razmerah ne preostane drugega, kot da posežejo po dodatnih ukrepih, če vlada do konca aprila ne bo sprejela konkretnih ukrepov za izboljšanje njihovega položaja. "Naš položaj ne more in ne sme biti odvisen od naklonjenosti in 'dobre volje' vsakokratnih odločevalcev," so zapisali v skupni izjavi.

Na ponedeljkovem sestanku na Pravni fakulteti v Ljubljani, na katerem so sodelovali vsi predstavniki slovenskega sodstva, med njimi tudi predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat, vodja pogajalske posvetovalne skupine in podpredsednik Slovenskega sodniškega društva Andrej Ekart, so sodniki sklenili, da zahtevajo takojšnjo odpravo plačnih nesorazmerij.

Sodniki tako stopnjujejo pritisk na vlado, ker še vedno ni odpravila nesorazmerij in uresničila januarja dane obljube o začasnem dodatku k plači 600 evrov bruto za vse sodnike. "Rekli so nam, da bo s 1. januarjem 2023 že obveljala ta sprememba. Vlada ima možnost že na sestanku 8. maja predati gradivo, iz katerega bo razviden korak naprej. Gradivo pa lahko pripravi že prej, konec aprila," je za Radio Slovenija dejala sodnica svetnica Tanja Dolar Božič. Zakonodajo, ki ureja plače sodnikov na pobudo sodnega sveta, proučuje ustavno sodišče. Sodni svet pa je že napovedal, da bo o plačnem položaju sodnikov obvestil Evropsko komisijo, Evropski parlament in Evropsko mrežo sodnih svetov.

Kot so sodniki poudarili v izjavi za javnost, je obstoječa vlada javno priznala, da je njihov položaj treba izboljšati in poskrbeti za odpravo plačnih nesorazmerij, zaradi katerih njihove plače zaostajajo tudi za več kot 20 odstotkov za drugimi plačami v javnem sektorju.

Napoved zaostrovanja

Sodniki so, če vlada do konca aprila ne bo storila ničesar, napovedali tudi zaostrovanje dejavnosti, a ne v obliki stavke. "Stavka se že pred leti ni obnesla in tudi tokrat te besede v svojem kontekstu nismo uporabili. Uporabili smo besedo 'protesti', je dejala Tanja Dolar Božič. To bi bili lahko krajši zbori sodnikov po sodiščih ali pa zbor sodnikov v togah pred državnim zborom, je poročala Jolanda Lebar za Radio Slovenija.

"Svoj položaj smo si slovenski sodniki več let prizadevali urediti z močjo argumentov, tako kot to počnemo v sodni dvorani. Po dolgotrajnem prizadevanju za izboljšanje statusa slovenskih sodnikov ter po zavajanju in ignoranci, ki smo jima priča v zadnjih letih, smo slovenski sodniki sedli za skupno mizo, da bi odprli razpravo o svojem trenutnem položaju in nadaljnjih dejavnostih," so o odločitvi za zbor na ponedeljkovem sestanku še zapisali v izjavi za javnost.

Iskanje ustreznih rešitev za sodno vejo oblasti

Premier Robert Golob se je na sodniške zahteve odzval v izjavi ob robu podpisa dogovora med vlado, gospodarstvom ter izobraževalno in raziskovalno sfero o partnerstvu za tehnološki razvoj in inovacijski preboj. Dejal je, da potekajo pogajanja z vsemi skupinami v javnem sektorju in da verjame, da bodo znotraj teh pogajanj našli tudi ustrezno rešitev za sodno vejo oblasti.

Na ministrstvu za pravosodje pa so za STA poudarili, da je sodstvo ena od treh vej oblasti, ki ji tako slovenski ustavni red kot mednarodni standardi zagotavljajo materialno neodvisnost, ki jo mora zagotavljati država. Pritrjujejo sodnikom, da je trenutni položaj neustrezen, po mnenju ministrice Dominike Švarc Pipan pa tudi neustaven, zato ga je treba čim prej sanirati.

Kot so spomnili, je tudi ustavno sodišče leta 2008 izrecno zapisalo, da se sodniške plače ne smejo nižati tako v nominalni kot v znatni realni vrednosti. "Zato tudi menimo, da bi bilo smiselno problematiko sodniških plač rešiti čim prej in ne čakati na ureditev funkcionarskih plač leta, kot je predvideno po časovnici plačne reforme," so zapisali v odgovoru.

Vlada je sicer konec januarja v DZ tudi vložila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, a ga je ob opozorilih zakonodajnopravne službe DZ-ja o morebiti ustavnopravno spornih določbah že kmalu zatem umaknila iz zakonodajnega postopka. Tako naj bi zdaj vlada plače pravosodnih funkcionarjev urejala v okviru reforme sistema plač v javnem sektorju.