Izrazila je prepričanje, da je šola za mlade zelo pomembna, saj v njej preživijo polovico dneva in tam tkejo zelo pomembne vezi. "Šola vas oblikuje in zelo pomembno je, da o njej razmišljate. Ampak rada bi od vas slišala tudi razmisleke, kaj lahko storite vi, da bo šola boljša," je mlade spodbudila k podajanju predlogov.

Mnenja o tablicah deljena
Medtem ko so nekateri poudarjali, da se v šolah učijo preveč faktografskih vsebin in zapletenih matematičnih operacij, ki jih v življenju ne bodo potrebovali, so drugi pojasnili, da se v osnovni šoli učijo tudi zato, da razvijajo svoje možgane.

V razpravi so opozorili tudi na težke torbe, za njihovo razbremenitev so nekateri predlagali uvedbo tabličnih računalnikov, ki bi jih učencem priskrbela šola. Kot so pojasnili, bi bil nakup tablice tudi cenejši od številnih učbenikov. Nekateri pa tablicam niso naklonjeni, opozorili so denimo na to, da učenci tablice ponekod, kjer so jih že uvedli, zlorabljajo in jih med poukom uporabljajo za druge dejavnosti.

Nenaklonjenost nacionalnemu preverjanju znanja
V povezavi z načini poučevanja in učenja si mladi želijo, da bi bil pouk po dneh bolj enakomerno razporejen in da bi imeli več manjših testov, saj da jih obsežni testi v enem mesecu pred koncem ocenjevalnega obdobja zelo obremenjujejo.

Nekateri so izrazili tudi nenaklonjenost nacionalnemu preverjanju znanja, ki zanje predstavlja velik pritisk. Številni bi si želeli, da se preverjanje ne bi ocenjevalo in da bi lahko sami izbirali tretji predmet. Spraševali so tudi, zakaj mora biti to preverjanje že v tretjem razredu in zakaj ne bi bilo raje kot v devetem v osmem razredu, da bi lahko v zadnjem letu še nadoknadili manko znanja, ki bi ga preverjanje pokazalo.

Kot je poudarila šolska ministrica Maja Makovec Brenčič, so nacionalna preverjanja znanja namenjena temu, da lahko sledijo znanju, ki so ga učenci pridobili v prvem, drugem in tretjem triletju, rezultat pa predstavlja pomoč učitelju, kako znanje učencev še izboljšati.

V razpravi o odnosih med učenci in učitelji so mladi poudarili predvsem pomanjkanje avtoritete in pretirano omejevanje učiteljev pri delu, predvsem od staršev.

Brglez: Šolstvo naj bo vsem dostopno
Predsednik DZ-ja Milan Brglez je v svojem uvodnem nagovoru dejal, da je treba spodbujati željo mladih po soodločanju, saj je družba odvisna od tega, kaj bodo oni naredili iz nje. Po njegovem mnenju morajo odrasli mlade poslušati, slišati in upoštevati. Dejal je, da se zelo veseli njihovih predlogov, kako vidijo šolo in kakšen odnos morajo mladi in pedagogi vzpostaviti, da se bodo lahko učili drug od drugega.

Na vprašanje, kaj bo v okviru parlamenta naredil, da se bodo sklepi otroškega parlamenta uresničili, je Brglez odgovoril, da je sklepe mogoče predstaviti pristojnemu odboru DZ-ja, ki se lahko o njih ne samo pogovarja, ampak tudi kaj pomembnega sprejme. Obljubil pa je še, da bo pomembnost otroškega parlamenta prenesel naslednjemu predsedniku in naslednjemu sklicu DZ-ja.

Brglez je tudi poudaril, da je eno izmed ključnih vprašanj razvoja naše države to, kako omogočiti vsem dostopno šolstvo. Pri tem je po njegovih besedah pomembna krepitev javnega šolstva, ker to omogoča načelen dostop vsem. Omenil je tudi visoke stroške, ki jih imajo starši s šolanjem otrok kljub brezplačnemu šolstvu, in poudaril, da je treba iznajti načine, kako bo vsak prebivalec v Sloveniji dosegel tisto izobrazbo, ki si jo želi.

Kot je poudaril Brglez, je poleg formalnega tudi neformalno znanje zelo pomembno. "Ni dovolj zgolj vlaganje v klasične oblike izobraževanja, ampak se je treba učiti vse življenje," je dejal.

Pahor: Mladi so danes bolj zreli
Na vprašanja mladih je odgovarjal tudi predsednik države Borut Pahor. Meni, da so mladi danes v primerjavi z njegovo generacijo bolj odrasli, zreli, samostojni in samozavestni. Ob tem je omenil spremembe v svetu in razvoj informacijske tehnologije ter večjo dostopnost do informacij, ki mlade po njegovem mnenju naredijo še svobodnejše, ustvarjalnejše in bolj trmaste. Omenil je, da njega v zadnjem času vzgaja 20-letni sin, ki mu je vzor.

"Mogoče šolski sistem ni samo prostor, v katerem se nekaj naučimo, je prostor, kjer se vzgaja, se pripravlja na čas, ko boste sami sprejemali neke pomembne odločitve v življenju in se bodo drugi zanašali na vas, da boste sprejemali prave odločitve," je dejal. Mladim je zaželel veliko uspeha, poguma, vztrajnosti in znanja, da premagajo tudi kakšne krize in neuspehe. Pri tem je poudaril, da sta ravno pogum in vztrajnost dve glavni značilnosti, ki odlikujeta izjemne osebnosti.

Uvodnemu delu tokratnega zasedanja, ki se ga udeležuje 114 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije, je sledilo delo po delovnih skupinah, ob 12. uri pa so začeli plenarno razpravo.