Virant je po srečanju s Šoltesom v izjavi za medije poudaril, da se Računsko sodišče pogosto srečuje z vprašanjem, kakšno težo dati formalni pravilnosti poslovanja proračunskega uporabnika in kakšno težo dati gospodarnosti.

Izpostavil je, da je zakonitost na prvem mestu, a da se v nekaterih primerih denar troši zakonito, vendar zelo negospodarno. To pa je za proračun slabše, kot če se včasih sredstva porabijo v nasprotju "s kakšnim členom kakšnega pravilnika", pa vendarle gospodarno.

"Lani smo izvedli več kot 215 revizij"
Šoltes je dodal, da so v prejšnjem letu izvedli več kot 215 revizij in na podlagi tega izdali mnenja o pravilnosti in smotrnosti porabe sredstev. Meja pravilnosti se vsaj pri računovodskih izkazih izboljšuje, tudi pri pravilnosti na splošno so nekateri vidni znaki napredka, pravi Šoltes. Obenem pa je opozoril, da še vedno prihaja do nepravilnosti, "ko imamo tolikšno število revidirancev in javnih uporabnikov".

Spodbudno se mu zdi, da je večina popravljalnih ukrepov, ki so jih zahtevali od revidirancev, sprejetih in uresničenih. To po njegovi oceni kaže na zavedanje, da je treba spoštovati priporočila in zahteve Računskega sodišča, "ki so usmerjene v dobrobit javnih financ".

"Število pobud se je povečalo"
Tudi v preteklem letu se je povečalo število pobud za revizije, je dodal Šoltes. Veliko pobud je anonimnih, je še povedal, kar je po eni strani razumljivo, po drugi pa zaskrbljujoče. Velika večina teh anonimnih pobud se nanaša na področje zavodov in lokalne samouprave.

Je pa poudaril, da imajo tako kot vsaka ustanova tudi oni določeno število zaposlenih in da se "škarje" med pričakovanji in realno možnostjo izvedbe revizije "kar razpirajo". Pobud je na letni ravni nekaj manj kot 500, na podlagi tega pa izvedejo skoraj 100 revizij.

Poročilo vsebuje tudi nekaj odmevnejših revizij, ki so jih objavili v letu 2011. Učinki nekaterih so se po Šoltesovih besedah pokazali pozneje; eden takih primerov je denimo poročilo o univerzijadi, je povedal. Poročilo o tem projektu so oni namreč objavili že junija 2011, "pa je zaradi toplih poletnih mesecev ostalo spregledano in je zaživelo šele v trdi zimi".

Dodal je, da želijo tudi v prihodnje delovati neodvisno in tvorno sodelovati s komisijo za nadzor javnih financ oziroma državnim zborom, ki je njihov partner tudi pri obravnavi predlogov za morebitno spremembo zakonodaje.

"Zakon o računskem sodišču je star že 11 let"
Opozoril je še, da se je že trikrat ali štirikrat doslej zgodilo, da so se dan po tem, ko je sodišče vložilo poziv za razrešitev odgovorne osebe, pojavili predlogi za spremembo zakona o Računskem sodišču, "tretji dan pa je zadeva že zamrla". Zakon o Računskem sodišču je star že 11 let in tudi Šoltes sam je prepričan, da bi tako kot vsak zakon lahko imel boljšo vsebino.

Tudi on in njegovi sodelavci so zato že opozorili, da je v zakonu nekaj stvari, ki bi jih morali izboljšati. Tukaj je omenil morebitne spremembe postopkov komunikacije z revidirancem, morda glede posameznih rokov, morda pa tudi glede vprašanj, ki se nanašajo na njihove pozive k razrešitvi odgovornih oseb.