Potem ko se je Sova 3. junija s sporočilom za javnost vpletla v referendumsko kampanjo, je MMC na Sovo še isti dan naslovil tri vprašanja. Sova nam je odgovorila v torek popoldne.

Na vprašanje, ali je po njihovem normalno, da se varnostno-obveščevalna služba s svojimi sporočili in izjavami vmešava v referendumsko kampanjo v kateri koli državi, so v Sovi odgovorili, da so v sporočilih za javnost posredovali strokovna stališča "v zvezi z neomejenim dostopom do dela arhivskega gradiva SDV z vidika nastanka možnih škodljivih posledic bodisi za posameznike, ki so že v preteklosti delovali za slovenske interese, bodisi za varnostne, politične in gospodarske interese Republike Slovenije".

Dodali so, da so se v javnosti pojavljale številne napačne ali nepopolne razlage v povezavi z arhivskimi gradivi SDV-ja, zato se je agencija odzvala s sporočili s svojega delovnega področja, ki so dopolnjevala sporočila kulturnega ministrstva in Arhiva Republike Slovenije.

"Naloge in pristojnosti Sove so zakonsko določene"
"Naloge in pristojnosti Sove so zakonsko določene in v skladu z zakonskimi določili Sova tudi deluje. To pomeni, da pridobiva in vrednoti podatke ter posreduje informacije iz tujine, ki so pomembne za varnostne, politične in gospodarske interese države, ter o posameznikih, skupinah ali organizacijah, ki s svojo dejavnostjo ogrožajo ali bi lahko ogrozili nacionalno varnost Republike Slovenije. Iz tega izhaja, da Sova ni nadzorovala in ne nadzoruje nikogar zaradi izražanja mnenj, drugačnih od stališč agencije," so v Sovi odgovorili na vprašanje, ali Sova iz varnostnih razlogov kakor koli nadzoruje kogar koli, ki ima v kampanji drugačno stališče.

MMC je na Sovo naslovil tudi vprašanje, ali direktor Sove Sebastjan Selan, če bi arhivski zakon padel, razmišlja tudi o svojem odstopu. Če bo namreč spoštoval star zakon, bo v skladu z njegovo razlago ogrožena varnost države. Če zakona ne bo spoštoval, pa bo Sova postala zgolj organizacija, ki ne sodi v demokratično družbo.

"Sova ne komentira vprašanja o razmišljanjih direktorja Sove glede odstopa, še vedno pa zastopa strokovno utemeljeno stališče, da neomejen dostop do obveščevalnih in protiobveščevalnih podatkov v arhivskih gradivih SDV-ja lahko privede do nastanka škodljivih posledic," so odgovorili v Sovi.

Volivci z veliko večino zavrnili novelo
Kot je znano, so se volivci 5. junija na t. i. superreferendumsko nedeljo odločali tudi o noveli zakona o arhivskem gradivu in jo zavrnili z več 70 odstotki. Novelo, ki po mnenju kritikov omejuje dostop do arhivov nekdanje Službe državne varnosti (SDV) oz. Udbe, je predlagala ministrica za kulturo Majda Širca (Zares).

Širca je novelo predlagala, potem ko je za dostop do omenjenega arhivskega gradiva zaprosil publicist Igor Omerza, ko je pripravljal knjigo o aferi JBTZ in Odboru za varstvo človekovih pravic. Kritiki zakona iz opozicije menijo, da je razlog za nameravano zaprtje arhivov v tem, da so v njem podatki, ki bi lahko obremenili zdajšnje politike, ki so bili dejavni že v času nekdanjega režima. Pri tem se največkrat omenja predsednik države Danilo Türk.

Arhiv Slovenije in Sova, ki imata oba nadzor nad gradivom, mu ob prejšnji oddaji prošnje za vpogled v arhive Udbe dokumentov nista izročila, čeprav zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih določa, da so ti splošno dostopni. Vpogled v dokumente SDV-ja bi po obrazložitvi Sove namreč lahko ogrozil nacionalno varnost in integriteto posameznikov, ki so sodelovali s SDV-jem.

Omerza znova oddal prošnjo; Širca proti volji ljudstva
Vlada je na podlagi omenjenih argumentov pripravila tudi zdaj že zavrnjeno novelo arhivskega zakona, kar pomeni, da je še zmeraj v veljavi obstoječi zakon, po katerem je gradivo splošno dostopno. Zato je Omerza 8. junija ponovno obiskal Arhiv RS in oddal prošnjo za vpogled, ni pa znano, kdaj bo arhiv prošnjo obravnaval in kdaj bo znana odločitev, saj mu z direktorjem arhiva Draganom Matićem, ki je zagovornik novele, ni uspelo govoriti.

Z voljo ljudstva se ni sprijaznila ministrica Širca, saj naj bi pretekli četrtek, 9. junija, na seji vlade predlagala, naj o zaprtju arhivov odloči še ustavno sodišče. Vendar ta točka vseeno ni bila uvrščena na dnevni red seje vlade.

"Po referendumu glede nadaljnjega ravnanja poteka razprava v okviru pristojnih strokovnih služb. Razlogi, ki so obstajali pred sprejetjem novele, obstajajo še naprej. Zato je ustavno sodišče edina ustanova, ki bi lahko na podlagi novih argumentov presodila o upravičenosti zahteve," so pretekli teden pojasnili na ministrstvu za kulturo.

Türk: Vključitev Sove je bila pričakovana
Zaradi vpletenja Sove v referendumsko kampanjo so se pojavile zahteve po razrešitvi Selana. Glede vključitve Sove v referendumsko kampanjo pa je predsednik Türk pretekli teden dejal, da se mu je vključitev zdela pričakovana, verjetno je bila Sova k temu tudi povabljena, je nadaljeval, a ob tem poudaril, da o tej problematiki do zdaj še ni razmišljal in ne more podati dokončnega odgovora.