Slovesnost ob 60-letnici pobojev se je začela z mašo, ki se je je udeležilo štiri tisoč ljudi. Vodil jo je ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, ki je v nagovoru pozval k spoštovanju umorjenih v številnih breznih po Sloveniji. Po njegovih besedah sta bila njihov idealizem ter ljubezen do vere in naroda kruto zlorabljena.

Jama pod Krenom je največje množično grobišče po drugi svetovni vojni pobitih domobrancev. V imenu države je venec v spomin pobitim položil minister Andrej Bajuk. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik državnega zbora France Cukjati in več ministrov.

V okviru slovesnosti so blagoslovili mozaik, delo patra Marka Rupnika, in bronasti križ - odlitek lesenega znamenitega Roškega križa, ki od leta 1990 stoji ob poti h grobišču in je delo kiparja Metoda Frlica.

Kot je znano, je lani predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Peter Kovačič Peršin v imenu vlade izročil ključe župniji Kočevje, ki bo skrbela za namembnost in uporabo spominske kapelice.

V kraški jami pod Krenom in v še nekaterih v Kočevskem rogu (Macesnova Gorica, Ušive jame) naj bi bilo ubitih velik del slovenskih domobrancev, ki jih je zavezniška britanska vojska med 27. in 31. majem 1945 iz zbirnega taborišča v Vetrinju vrnila v Slovenijo in izročila partizanskim enotam oz. takratni Jugoslovanski armadi