DZ je opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o ustavnem sodišču, nato pa s 45 glasovi za in 36 proti sprejel novelo zakona o ustavnem sodišču, ki jo je predlagal poslanec SDS Jože Tanko. V skladu z njo bo moralo ustavno sodišče obravnavati vsako pobudo, pri kateri je pobudnik ob vložitvi izkazal pravni interes, čeprav je tega med čakanjem na obravnavo izgubil.

Predlagatelj, poslanec Tanko, je spomnil, da ustavno sodišče vsako prejeto pobudo za oceno ustavnosti preveri po dveh pogojih: ali vlagatelj izpolnjuje pravni interes ter ali pobuda rešuje pomembno pravno vprašanje. Če ne izpolnjuje obeh pogojev, pobudo takoj zavrne. Pravni interes pa ustavno sodišče preverja stalno tudi za že sprejete pobude, ki so v čakalni vrsti. Čakanje na obravnavo na ustavnem sodišču zaradi njegove preobremenjenosti lahko traja več let, če predlagatelj še pred obravnavo izgubi pravni interes, pa ustavno sodišče njegovo pobudo izloči iz obravnave in je postopek končan brez vsebinske odločitve, je stanje povzel Tanko.

S predlogom novele bi Tanko to pravilo spremenil tako, da "ko ustavno sodišče sprejme pobudo v obravnavo, mora o njej odločiti, usoda pobude pa ni več odvisna od hitrosti dela ustavnega sodišča". "Tako bomo preprečili, da bi ustavno sodišče s pristopom naknadnega izločanja pobud čistilo svoj dosje in skrajševalo pripad," je izjavil.

Podporo predlogu so napovedali v SNS-u in NSi-ju. Poslanec SNS-a Dušan Šiško je dejal, da naj "ustavno sodišče opravlja svoje naloge in odloča o tem, za kar je pristojno, saj bo tako bogatilo sodno prakso". V NSi-ju po besedah Blaža Pavlina menijo, da je narava odločitve o morebitni neustavnosti ali celo razveljavitvi zakonov tako pomembna, da velja pri njenem urejanju razmisliti tudi o presojanju pravnega interesa. Odločitev ustavnega sodišča pri oceni ustavnosti namreč neposredno vpliva na vse, saj imajo ustavne odločbe učinek na vse.

Poslanec SDS-a Branko Grims je v podporo zakonskemu predlogu poslanskega kolega dejal, da je njeno sprejetje nujno, saj se bo tako vsem zagotovilo "dosledno spoštovanje ustave in načela, da je vsakomur v dopustnem roku omogočena oblika pravnega varstva, zlasti ko gre za zaščito človekovih pravic, kjer je ustavno sodišče najvišja instanca v državi". Po njegovih besedah je ustavno sodišče sam svoj gospodar in sam določa roke ter zaporedje postopkov. Tako se je v praksi izkazalo, da je prihajalo do "stranpoti, ker so se postopki v nekaterih primerih vlekli nesorazmerno dolgo".

Medved: Zakon je ustavno neskladen

Rudi Medved (LMŠ) je zakonu očital, da je pomanjkljiv in ustavno neskladen, zato ni primeren za nadaljnjo obravnavo in sprejetje. Tako je po njegovih opominih ocenila tudi zakonodajno-pravna služba DZ-ja. "Če je težava v čakalnih vrstah na ustavnem sodišču, je treba najprej sprejeti ukrepe, ki bodo finančno in kadrovsko razbremenili ustavno sodišče. Pred zakonskimi spremembami pa je treba opraviti široko razpravo o mogočih rešitvah z ustavnimi strokovnjaki," je še dodal.

Da predlog novele "brez vsakršnih utemeljenih ali strokovnih argumentov temeljito posega v institut pravnega interesa", je ocenila poslanka SD-ja Meira Hot in predlogu očitala neustavnost in da spodkopava avtonomnost ustavnega sodišča. Če bo novela sprejeta, bo po svarilih poslanke SD-ja to še bolj obremenilo ustavno sodišče, kar bo vplivalo tudi na učinkovitost njegovega delovanja. Predlagatelju je očitala, da se pri pripravi sprememb tudi ni posvetoval s stroko.

Nataša Sukič (Levica) je predlog označila za "rokohitrski poskus pristriči peruti ustavnemu sodišču. Vlada spoštuje odločitve ustavnega sodišča, ko ji to ustreza, če ji ne, pa sledi sovražna retorika in diskreditacije". Po prepričanju poslanke je predlog slab, nepotreben in škodljiv, napisan pa "amatersko in s pomočjo prišepetovalcev. Vemo, zakaj se trenutna vlada tako boji presoje ustavnosti trenutnih ukrepov, saj so ti ves čas na meji ustavne dopustnosti".

Poslanka poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga pa je dejala, da je tako novelo stranka SDS želela vložiti že novembra lani, a so jo tedaj ustavili koalicijski partnerji. Predlagane rešitve bi po njenem mnenju ošibile ustavno sodišče, saj bo že zdaj preobremenjeno ustavno sodišče moralo odločati še o več zadevah. Opomnila je še, da se do predloga ni opredelila niti vlada, saj da je bilo mnenje pravosodnega ministrstva do tega predloga negativno. "Današnje odločanje je test za SMC in NSi, ali še stojita za svojo ministrico oz. za svojimi odločitvami iz novembra lani, ali pa s SDS trgujejo po načelu daj-dam," je dejala.

DZ potrdil zakon o bančništvu

DZ je prižgal zeleno luč novemu zakonu o bančništvu. Za zakon je glasovalo 50 poslancev, proti jih je bilo 17. Zakon s prenosom sprememb evropske direktive s področja finančnih holdingov nadgrajuje obstoječega. Med drugim ureja delavsko soupravljanje in uvaja vključitev predstavnikov delavcev v organe nadzora banke.

Zakon med drugim podrobneje določa sodelovanje s pristojnimi organi držav EU-ja in tretjih držav ter poročanje podružnic iz tretjih držav. Banka Slovenije bo lahko zaupne informacije po novem razkrila tudi obveščevalnim enotam in mednarodnim organom.

Novi zakon opredeljuje majhno in nekompleksno banko, ki jo z odločbo opredeli Banka Slovenije, če izpolnjuje vse pogoje iz evropske uredbe. Uvaja tudi podlage za dodatne kapitalske zahteve, ki jih lahko Banka Slovenije dodatno naloži za pokrivanje tveganj, ki jih ima posamezna banka zaradi svojih dejavnosti.

Zakon ureja delavsko soupravljanje. To je povezano z odločitvijo ustavnega sodišča o razveljavitvi četrtega odstavka 33. člena zakona o bančništvu, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju. Prav tako uvaja vključitev predstavnikov delavcev v organe nadzora banke.

Zakon o bančništvu uvaja tudi predhodno oceno primernosti nadzornega sveta banke z izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke.

Po bančni sanaciji v letih 2013 in 2014, za katero je Slovenija morala nameniti veliko davkoplačevalskega denarja, so rešitve na tem področju pozdravile vse poslanske skupine. A v opoziciji so bili kritični, da se tako obsežna zakonodaja sprejema po nujnem postopku. Vse preveč se hiti, zato se lahko pojavijo napake. Prav tako se slepo sledenje evropskim določbam vedno ni izkazalo za dobro, so opozarjali.

Potrdili tudi zakon o reševanju bank

DZ je s 50 glasovi za in 17 proti potrdil zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank. Ta se usklajuje z evropsko direktivo, saj se vanj prenašajo zadnje spremembe evropske direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij. Zakon nadomešča zdaj veljavni zakon iz leta 2016.

Z zakonom se v slovenski pravni red prenašajo določbe evropske direktive glede sposobnosti kreditnih institucij investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo. Pri tem se že uveljavljena pravila reševanja iz obstoječega zakona ne spreminjajo, so pa del predloga novega zakona, saj zaradi nomotehničnih pravil priprava novele zakona ne bi bila ustrezna, je danes v DZ-ju pojasnil Peter Ješovnik s finančnega ministrstva.

Zakon med drugim na enoten način predpisuje, kako se rešujejo banke – najprej s sredstvi njihovih delničarjev in upnikov, nato pa iz enotnega sklada za reševanje, v katerega vplačujejo vse banke. Med drugim se uvajajo dodatne kapitalske zahteve, ki jih lahko Banka Slovenije naloži posamezni banki za pokrivanje tveganj, ter določajo dodatne obveznosti za zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala.

Po bančni sanaciji v letih 2013 in 2014, za katero je Slovenija morala nameniti veliko davkoplačevalskega denarja, so rešitve na tem področju pozdravile vse poslanske skupine. A v opoziciji so bili kritični, da se tako obsežna zakonodaja sprejema po nujnem postopku. Vse preveč se hiti, zato se lahko pojavijo napake. Prav tako se slepo sledenje evropskim določbam vedno ni izkazalo za dobro, so opozarjali.

Sorodna novica V ustavo brez glasu proti zapisali pravico do slovenskega znakovnega jezika

Evropski opomin

DZ je po nujnem postopku dva bančna zakona obravnaval, da bo Slovenija v svoj pravni red končno prenesla določbe evropskih direktiv, med drugim v povezavi z reševanjem bank v težavah. S sprejemom se mudi, saj je rok za prenos direktiv že potekel in je Evropska komisija naši državi v povezavi s tem že izrekla opomin.