Svet za nacionalno varnost (SNAV) je obravnaval poročilo o preteklih dejavnostih ob prihodu migrantov v Slovenijo v septembru in oktobru 2015. Predstavili so sporočila o izvedenih nalogah ministrstva za notranje zadeve, policije, Uprave RS-a za zaščito in reševanje ter civilne zaščite, Slovenske vojske (SV), ministrstva za zdravje in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA).

Iz različnih ocen in napovedi izhaja, da želi še vedno veliko migrantov v regiji pot nadaljevati proti ciljem v zahodni Evropi, pri tem pa ne izključujejo možnosti, da bo njihova tranzicijska pot tekla prek Slovenije. V tem primeru je pričakovati številne dnevne prehode meje, celo bistveno obsežnejše, kot so bili v prvem valu, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom).

Vse je odvisno od Nemčije
Če bi se Nemčija odločila za strožje krepe na svojih mejah, bi temu najverjetneje sledile tudi avstrijske in madžarske oblasti. Posledica tega bi bila lahko preusmeritev migracijskega toka proti Sloveniji. Predvidevajo, da bi to lahko za Slovenijo pomenilo od 4.500 do 8.000 priseljencev dnevno. Glede na bližajočo zimo bo pot migrantov marsikje otežena zaradi vremenskih razmer.

Slovenija ima že pripravljene nastanitvene centre, njihove zmogljivosti pa bo zaradi predvidenih neugodnih vremenskih razmer treba povečati predvsem v zidanih objektih. Pri teh prizadevanjih so do zdaj pomembno prispevale občine, na njihovo sodelovanje pa pri SNAV-u računajo tudi v prihodnje.

V okviru zasedanja Evropskega sveta konec tedna bo Slovenija predstavila svojo pripravljenost na solidarnost, humanitarnost in zagovarjala potrebo po poenotenju pristopa držav članic EU-ja do sodobnih migracijskih težav. V vladnem sporočilu za javnost še piše, da je pomembna čimprejšnja uresničitev že sprejetih dogovorov, tako z izrednega septembrskega zasedanja kot z nedavne konference o migracijah na t. i. zahodnobalkanski poti.