Vuksanović je na posvetu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) dejal, da so v zakonskem predlogu tudi spremembe, ki niso sporne, morda so celo zaželene, npr. odvzem referendumske pravice DZ-ju. Problematične pa so vsebinske omejitve referenduma.
Odločanje o davkih, ki ga predlog sprememb izključuje iz referendumskih tematik, ni samo strokovno vprašanje za ekonomiste, tudi ljudje imajo pravico soodločati pri teh temah, je dejal. Opozoril je, da se že 30 let zmanjšuje davčni delež, ki ga plačujejo najbogatejši in da se breme vse bolj pomika na manj premožne skupine.
Ob tem je dodal, da po novem tudi referendumov o zakonih in izvrševanju proračunov ne bi bilo. Po njegovih besedah bi bilo z vidika omejitev smiselno, če bi se omejilo le odločanje o posameznih določbah zakona, ki so npr. povezane z operativnim delom. Lahko pa se v ta zakon vtihotapijo tudi določila, ki dopuščajo veliko zlorab, kot je možnost odpuščanja vodilnih javnih zavodov, če ti končajo leto z minusom.
Odločanje v rokah drugih
Sporna je tudi prepoved potrjevanje mednarodnih pogodb, je prepričan. Vse več pomembnih družbenih vprašanj se namreč prenaša na mednarodno raven, in če to imuniziramo pred referendumom, dobimo izvotleno demokracijo, kjer se odločanje prenaša na zunanje tehnokrate, je izpostavil.
Namen vseh teh sprememb referenduma je, da preprečijo drugačen odgovor na reševanje krize, kot ga predlagajo elite. Prišli smo v fazo odplačevanja dolgov, kar se bo očitno poznalo pri krčenju socialnih pravic, je opozoril.
Krnjenje upravljanja države
Podobno meni tudi Marko Kržan z delavsko-pankerske univerze. Zanj je problematično to, da so davki urejeni v področnih zakonih, ti pa se nanašajo tudi na socialno državo. Če bi npr. država uvedla enotno davčno stopnjo, o tem ne bi mogli odločati. Nezmožnost odločanja o mednarodnih pogodbah pa bi po njegovem mnenju lahko pripeljala do potrditve pogodb, ki nastanejo pod taktirko manjšine držav in ki vpeljujejo neoliberalno politiko.
Tretja problematična točka je omejitev veljavnosti referenduma, saj bi tako družbene skupine, ki nimajo dostopa do medijev, težko dobile večino na referendumu. S temi spremembami bi bila zelo okrnjena pravica državljanov do upravljanja države, je povedal.
Vilija Kovačiča iz iniciative Davkoplačevalci se ne damo je zmotilo najbolj to, da politika v spremembe ni vključila širše družbe, ampak je sklicala le ozko skupino strokovnjakov. Tudi ko so poskušali predlagati svoje predstavnike, niso bili uspešni, je dodal. Po njegovem mnenju je spreminjanje ustave interdisciplinarno vprašanje, ki zahteva dolgotrajno javno razpravo.
Po mnenju enega izmed navzočih Vladislava Stresa je bil sam postopek oblikovanja zakonskega predloga neustaven in nestrokoven, saj kot že rečeno, ni upošteval širše javnosti, kar predvideva tudi ustava.