Zdajšnjo dohodnino uporabljamo peto leto. Med krizo se je večkrat znižala obdavčitev za tiste z najnižjimi prihodki, zdaj pa želi vlada delno razbremeniti tudi nekoliko višje zaslužke, predvsem strokovnjake. Pravzaprav tiste, ki zaslužijo za tretjino oziroma polovico več od povprečne plače. To namerava doseči s spremenjeno davčno lestvico, je za Prvo jutranjo kroniko našega radia poročala Zdenka Bakalar.

Z dohodnino zbere država na leto okrog dve milijardi evrov. Polovica zneska gre v državni proračun, druga pa v občinske. Finančno ministrstvo je pripravilo nekaj sprememb dohodnine, med drugim tudi lestvico, s katero bo pravzaprav v srednji dohodninski davčni razred zajeto mnogo več zavezancev kot do zdaj. Na finančnem ministrstvu so izračunali, da okoli 154.000.

Pri zdajšnjem sistemu dohodnine s tremi davčnimi razredi, 16-, 27- in 41-odstotnim, so bili namreč dohodki hitro obdavčeni z najvišjo stopnjo. Že pri 1,3-kratniku povprečne plače, oziroma dohodki, ki so presegali 24.000 evrov bruto na leto. Zdaj se bo ta meja pomaknila na povprečno plačo in pol, torej na dobrih 27.000 evrov bruto letnega zaslužka.

Zaradi predlagane razbremenitve bo v proračunu za okoli 53 milijonov evrov manj prihodkov. Dobršen del že letos, saj naj bi nova lestvica veljala že od junija in se uporabljala že pri mesečnih akontacijah dohodnine. Predlogi so trenutno v javni razpravi, vlada pa naj bi jih potrdila skupaj s proračunskim rebalansom konec marca.

V ZSSS-ju predlagajo 50-odstotni razred
Predlagane spremembe so po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije korak v pravo smer, a bistvenih sprememb ne prinašajo. Osebe, ki že po sedanjem zakonu spadajo v najvišji razred in bi vanj sodile tudi po novem zakonu, bi po izračunih strokovne sodelavke Andreje Poje po novem prejele 35,42 evra neto več.

Poleg tega ministrstvo ni predlagalo dodatnih razredov ali sprememb pri obstoječih razredih, dodajajo v ZSSS-ju, kjer se zavzemajo za 50-odstotni dohodninski razred za tiste z več kot 70.000 evri letnih dohodkov. "Dejstvo je, da bi obdavčili sami sebe, zato ta ukrep verjetno niti pod razno ne pride v poštev," pravi Pojetova.

Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič pa dodaja, da bi bil dvig najvišjega dohodninskega razreda na 50 odstotkov pomembna sprememba tudi na simbolni ravni. Svoje pripombe na predlagano novelo bodo zato posredovali na finančno ministrstvo, kakšni konkretno bodo njihovi predlogi, pa še niso razkrili.