Zanikal je podporo izključujočim zahtevam kosovskih Albancev in dejal, da je Drnovškova pobuda njegov osebni in individualni predlog.

Za srbski časopis Nin je povedal, da je stališče Slovenije do kosovskega vprašanja enako stališču Evropske unije. Poudaril je tri stalnice, na katere ves čas opozarja Evropska unija, in sicer da ni vrnitve na status Kosova pred letom 1999, da ni mogoča razdelitev pokrajine in tudi ne njegova združitev s kakšno državo ali regijo z albanskim prebivalstvom.

Osebno se minister Rupel pridružuje mnenjem generalnega sekretarja ZN-ja Kofija Annana, odposlanca ZN-ja za pogajanja o statusu Kosova Marttija Ahtisaarija in visokega predstavnika EU-ja za skupno zunanjo in avarnostno politiko Javierja Solane.

Podpora črnogorski samostojnosti?
Na vprašanje o podpori črnogorskim težnjam po samostojnosti je dejal, da si Slovenija predvsem želi dobrih odnosov med Beogradom in Podgorico. Demokratično osamosvojitev Črne gore v skladu z normami EU-ja bo Slovenija podprla, ne bo pa za to žrtvovala dobrih odnosov z Beogradom.

Potočnik podprl Drnovškov predlog
Dogajanje okrog statusa Kosova je pokomentiral tudi evropski komisar za znanost Janez Potočnik. Dejal je, da je pobuda predsednika države Janeza Drnovška dobrodošla in da gre za časovno umeščeno iniciativo.

Potočnik meni, da Drnovšek probleme dobro pozna in ima verodostojnost, ki bi lahko pomagala reševati ta zahteven problem. Dejal je še, da je status quo najsalbša možna rešitev, ki ni v nikogaršnjem interesu in je ovira na poti v EU.