Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec na podlagi dokumentov, ki jih je časopis Delo pridobil od urada predsednika republike, svoji kandidaturi v izbirnem postopku ni predložil dokazil o strokovni usposobljenosti. Delovne izkušnje je opisal v nekoliko daljšem odstavku, vizijo delovanja KPK-ja pa strnil na manj kot eni strani.
Štefanec po pisanju Dela meril "strokovne uveljavljenosti" ni izpolnjeval. Med prilogami namreč ni ne strokovne bibliografije, ne navedb o izkušnjah pri projektih s protikorupcijskega ali sorodnega področja, ne česar koli drugega, s čimer bi podkrepil svojo strokovno usposobljenost za zasedbo položaja. Prav tako ni izpolnil razdelka o znanju tujih jezikov, kot strokovno kompetenco pa je navedel strokovni izpit iz pravosodja iz leta 1981.
Politična funkcija v ZK-ju zamolčana
Dnevnik izpostavlja, da Štefanec med delovnimi izkušnjami ni navedel svoje politične funkcije iz časov pred osamosvojitvijo države - bil je zadnji sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov za Mursko Soboto -, da je pustil prazen tudi del o komunikacijskih in organizacijsko-vodstvenih kompetencah ter da se ima za dobro usposobljenega za delo z računalnikom, saj dnevno uporablja urejevalnik besedil, preglednice, knjigovodska opravila, spletne storitve, elektronsko pošto in še kaj.
Kratka vizija
Kot navaja Delo, jo je napisal v štirih točkah na manj kot eni strani. V njej je poudaril, da je treba delovati v skladu z ustavo, zakoni in podzakonskimi akti, da je treba zastaviti akcijski program, da se je treba zavzemati za koordinirano delovanje vseh, ki imajo opraviti s korupcijo, in da je treba natančno pregledati vsebino javnega pisma senata KPK-ja, ki je odstopil.
Po neuradnih informacijah časopisa Delo vsi kandidati vizije delovanja KPK-ja sploh niso predložili, zato izbirna komisija tega dokumenta tudi ni upoštevala pri oceni posameznih kandidatov.
Dokumentacija ni bila točno določena
V izbirni komisiji pojasnjujejo, da so kandidate presojali na podlagi več meril, ki so jih upoštevali kot celoto, in da za svojo odločitvijo stojijo. Kot navajajo, strokovna bibliografija niti ni bila pogoj, medtem ko nekateri kandidati sploh niso priložili življenjepisa v predpisani obliki ali vizije komisije.
Kratka zapisana vizija, izrečena boljša?
Štefanec je po poročanju medijev vizijo zapisal v štirih točkah na manj kot eni strani. V komisiji pa pojasnjujejo, da je sicer na papirju skopo vizijo v pogovoru pred komisijo dobro utemeljil, kar da šteje več kot prepisani stavki, ki jih nekdo niti ne razume in ne zna pojasniti.
Presojali so strokovne kompetence, ne papir
Kot poudarjajo, niso izbirali kandidata na papirju, temveč so presojali strokovne kompetence kandidatov. Kandidata so izbrali po svoji presoji, zaradi česar gre, kot so pojasnili, za subjektivno odločitev komisije. Obenem opozarjajo, da je bil to njihov predlog, diskrecijsko pravico do imenovanja pa je imel predsednik republike Borut Pahor, ki je pred tem prejel tudi vse dokumente.

Štefanec edini predlagani kandidat
Predsednik republike je novi senat imenoval v začetku meseca, za predsednika KPK je kot edinega kandidata, ki mu ga je predlagala izbirna komisija, imenoval Štefaneca, za namestnika predsednika pa Jurija Fermeta in Darka Stareta. Nekaj dni za tem je v javnost prišla informacija, da je Štefanec po "resnem namigu, da bo imenovan", le dan pred imenovanjem izstopil iz Pozitivne Slovenije, zaradi česar so se začeli vrstiti pozivi Štefanecu k odstopu in polemike o njegovi ustreznosti za mesto predsednika protikorupcijske komisije. Ferme in Stare pa sta medtem že odstopila s položajev namestnikov predsednika KPK-ja.