Denarno nadomestilo za brezposelnost pripada tistim, ki so bili pred brezposelnostjo za primer brezposelnosti v zadnjih 24 mesecih zavarovani najmanj 10 mesecev. Pripada tudi mlajšim od 30 let, ki so bili v zadnjih 24 mesecih zavarovani najmanj šest mesecev. Pogoji so še, da delovno razmerje ni prenehalo po krivdi ali volji brezposelnega, da je ta prijavljen v evidenci brezposelnih na zavodu za zaposlovanje in da odda vlogo za uveljavljanje denarnega nadomestila po prenehanju obveznega zavarovanja.

Kot navajajo na Zavodu RS za zaposlovanje, se je število prejemnikov denarnega nadomestila do leta 2019 zmanjševalo, nato se je z letom 2020 zaradi epidemije covida-19 začelo dvigovati, pri čemer je vrh z 31.000 prejemniki doseglo maja 2020. Rast je bila posledica odpuščanja delavcev, zlasti v prvih tednih epidemije oziroma pred sprejetjem interventne zakonodaje, pojasnjujejo na zavodu.

Po omenjenem vrhu je število začelo vnovič upadati. Januarja 2021 je bilo prejemnikov nekaj manj kot 28.000, decembra 2021 nekaj več kot 17.000, lani pa se je začelo vnovič gibati skladno s sezonskimi vzorci. V avgustu 2021 je nadomestilo zaradi brezposelnosti prejemalo 14.758 oseb ali 27,4 odstotka vseh registriranih brezposelnih, v novembru, za katerega so na voljo zadnji podatki, pa 14.059 brezposelnih, kar predstavlja 26,8 odstotka vseh registriranih brezposelnih oseb.

"Prejemniki denarnega nadomestila običajno predstavljajo približno četrtino vseh brezposelnih, je pa ta delež precej porasel v letu 2020 (na 30,5 odstotka), v zadnjih dveh letih pa je spet nižji in je bližje 25 odstotkom. V letošnjih osmih mesecih je bil v povprečju 26,7-odstoten, se pa med meseci razlikuje," pojasnjujejo na zavodu.

Nekateri so dolgotrajno brezposelni

Kot so zapisali v strokovnih izhodiščih za letošnje leto, je sicer skrb vzbujajoče zlasti število starejših prejemnikov. Avgusta jih je bilo 4058 starih od 55 do 59 let, 3483 pa je bilo starih 60 ali več let. Večinoma imajo priznano pravico do nadomestila v trajanju 25 mesecev. "Starejši se v manjšem obsegu zaposlujejo, pogosteje so tudi dolgotrajno brezposelni, kar pomeni, da praviloma pravico do denarnega nadomestila v celoti izkoristijo, razen če se prej upokojijo. To velja zlasti za osebe, stare 60 let in več," so navedli na zavodu.

Možnost tudi denarna socialna pomoč

Sicer pa lahko brezposelna oseba, ki ni upravičena do denarnega nadomestila za brezposelnost oziroma se ji je pravica že iztekla, a ima prenizke dohodke za življenje, na pristojnem centru za socialno delo zaprosi za denarno socialno pomoč, so spomnili. "Število prejemnikov denarne socialne pomoči presega število upravičencev denarnega nadomestila, običajno pa se njihov delež giblje v nasprotni smeri kot delež prejemnikov denarnega nadomestila; če število slednjih narašča, upada število prejemnikov denarne socialne pomoči," so pristavili.

Ker obseg brezposelnosti vpliva tudi na število prejemnikov denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči, je treba prejemnike denarnih pomoči po njihovih besedah čim hitreje aktivirati in motivirati za zaposlitev, to pa zahteva tudi globlje sodelovanje zavoda z drugimi institucijami na področju socialne varnosti. "Še večji izziv pa predstavljajo starejši, ki v večjem obsegu in dalj časa prejemajo denarno nadomestilo, zaradi slabših možnosti za zaposlitev pa pogosteje preidejo v dolgotrajno brezposelnost in posledično med prejemnike denarne socialne pomoči," so sklenili.