Minimalna plača se bo zvišala glede na gibanja, ki se kažejo v gospodarstvu, je po seji vlade dejal minister Luka Mesec. Zvišanje minimalne plače je seštevek treh učinkov, je pojasnil. Prvi učinek je davčna reforma, ki bo začela veljati 1. januarja 2023. Kot drugo je na dvig minimalne plače vplival nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki je bil opravljen v oktobru, in kot tretje, inflacija. "Minimalna plača se poravnava z vsemi tremi elementi, tako se neto učinek v januarju predvidoma zvišuje za okoli 100 evrov neto mesečno."

"Dvig minimalne plače potrebujemo zato, kar nam tako narekujejo zakon o minimalni plači in rast minimalnih življenjskih stroškov ter inflacija. Potrebujemo pa ga tudi zato, ker vemo, da inflacija ni vsega prebivalstva prizadela na enak način." Kot je dodal Mesec, je splošna raven inflacije na mesečni ravni 10-odstotna. "Medtem pa so cene dobrin, kot so hrana, energenti itd., katerih rasti najbolj prizadenejo revna gospodinjstva, zrasli kar za 19 odstotkov," je dodal Mesec. Z dvigom minimalne plače želijo na ministrstvu pomagati predvsem revnim zaposlenim oziroma tistim, ki jih je inflacija najbolj prizadela.

Skladno z obstoječim zakonom o minimalni plači mora biti znesek minimalne plače določen v vrednosti, ki ne sme biti nižja od 120 in ne višja od 140 odstotkov izračunanih minimalnih življenjskih stroškov, upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Minimalni življenjski stroški, izračunani v letošnjem oktobru, znašajo 669,83 evra, so dodatno sporočili z ministrstva za delo.

Minimalna plača se mora vsako leto uskladiti tudi najmanj z zneskom rasti cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev minimalne plače se uporabi uradni podatek statističnega urada o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.

Minimalna plača letos znaša 1074,43 evra bruto, kar v primeru samske osebe nanese približno 778 evrov neto. Končnega zneska bruto minimalne plače pa v tem trenutku ni mogoče dokončno določiti zaradi neznane rasti cen življenjskih potrebščin v decembru in ureditve dohodninske zakonodaje, ki se v letu 2023 spreminja tako po veljavnem zakonu kot po predlagani noveli. Znan bo januarja.

Po navedbah ministrstva bo sicer nov bruto znesek minimalne plače od obstoječega predvidoma višji za od 12 do 14 odstotkov. Novemu znesku minimalne plače bo sledila ustrezna zakonsko določena prilagoditev najnižje bruto urne postavke začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ter upokojencev, ki je trenutno pri 6,17 evra na uro.

Vlada zvišala neobdavčeni znesek več dohodkov iz delovnega razmerja

Vlada, ki je pred meseci zvišala neobdavčeni znesek nadomestila za prevoz na delo, prehrano in službene poti, je s spremembami uredbe zvišala tudi nekatere druge dohodke iz delovnega razmerja. Gre za še enega v vrsti ukrepov za obravnavo draginje, je po seji vlade povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

V okviru ukrepov za obravnavo visokih cen pogonskih goriv je vlada junija zvišala neobdavčeni del povračila stroškov prevoza na delo ter stroškov prevoza na službenem potovanju, avgusta pa še neobdavčeni znesek povračila stroškov prehrane.

Vlada je sprejela nove spremembe uredbe, in sicer je zvišala neobdavčene zneske dnevnic za službena potovanja v Sloveniji, terenskega dodatka, nadomestila za ločeno življenje, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi ter plačila vajencem, dijakom in študentom.

"Delodajalcem s tem dajemo priložnost, da zaposlenim izplačajo višje dohodke do nove neobdavčene višine," je na novinarski konferenci dejal Boštjančič.

Če traja službeno potovanje v Sloveniji od šest do osem ur, se v davčno osnovo po novem ne bo vštevala dnevnica do višine 9,69 evra. Za službena potovanja v trajanju od osem do 12 ur, je ta znesek po novem določen pri 13,88 evra, za službena potovanja od 12 do 24 ur pa pri 27,81 evra.

Povračilo stroškov za delo na terenu se v primeru zagotovitve prehrane in prenočevanja od delodajalca ne všteva v davčno osnovo do zneska 5,84 evra na dan. Nadomestilo za ločeno življenje ne bo obdavčeno do zneska 434 evrov na mesec.

Glede odpravnine ob upokojitvi je po novem določeno, da ni obdavčena do višine trikratnika zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, glede plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo pa do vrednosti 15 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec.

Spremenjena uredba določa tudi višji neobdavčeni znesek solidarnostne pomoči v primeru smrti zaposlenega ali družinskega člana, težje invalidnosti ali daljše bolezni. Do zneska 5000 evrov ne bo obdavčena v primeru smrti delavca ali njegovega družinskega člana, do zneska 2000 evrov pa v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delavca oz. če ga prizadane elementarna nesreča ali požar.

Nove določbe uredbe se bodo za dnevnice, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje in plačila dijakom ter študentom za obvezno praktično delo začele uporabljati za izplačila za januar 2023, za jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in za solidarnostne pomoči pa za izplačila po 31. decembru 2022. Po ocenah finančnega ministrstva finančnih posledic za javnofinančne prihodke ne bo.

Lidija Jerkič: Minimalna plača se mora zvišati za vsaj sto evrov neto

Zvišanje minimalne plače za 100 evrov neto so pričakovali tudi v sindikatih. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je še pred novinarsko konferenco vlade dejala, da pričakuje, da se bo minimalna plača prihodnje leto zvišala za vsaj 100 evrov neto, na od 870 do 900 evrov neto.

Jerkič je opozorila, da je okvirni znesek minimalne plače med drugim odvisen od dohodninske zakonodaje. V povezavi z njo pa še ni popolnoma jasno, katera novela zakona o dohodnini bo veljala s 1. januarjem – tista, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše, ali tista, ki jo je potrdila vlada Roberta Goloba, a še obstaja možnost pobude za naknadni zakonodajni referendum o njej.

Ob tem je Jerkič spomnila na veljavno formulo, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oziroma najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Jerkič se je ob tem obregnila ob potek usklajevanja minimalne plače, saj je bilo sprva predvideno, da se bo uskladila v dveh korakih – novembra z minimalnimi življenjskimi stroški in januarja z inflacijo. Delodajalci so temu nasprotovali, zato je Mesec napovedal zvišanje v enem koraku v januarju.

Problematika uravnilovke

Predsednica ZSSS-ja je ob tem komentirala tudi problematiko uravnilovke, to je stisnjenosti plač blizu minimalne plače. Do tega po njenem mnenju prihaja tako v primerih, ko delodajalci imajo, pa ne dajo, kot tudi zato, ker res nimajo.

Ta izziv je treba reševati z novim plačnim sistemom, ki mora biti vzpostavljen tako, da bo omogočal tudi rast drugih plač, je pozvala. Sindikati in delodajalci so pod mentorstvom ministrstva za delo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta že vzpostavili posebno pogajalsko skupino, ki se bo ukvarjala s tem vprašanjem. Prav nov plačni model, za katerega bo osnova predpostavka, da je osnovna plača minimalna plača, bo po navedbah Jerkič eden glavnih izzivov leta 2023.