Predsednik odbora za pravosodje pri strokovnem svetu SDS-a Lovro Šturm je na novinarski konferenci predstavil argumente proti noveli zakona o arhivih.

Šturm: Med Sovo in SDV-jem ni kontinuitete
Pri pravni razlagi obstoječega zakona o arhivih in njegove novele se je oprl predvsem na razlago in interpretacijo ustavnih sodnikov Mitje Deisingerja, Miroslava Mozetiča in Jana Zobca, ki so jo sprejeli ob odločitvi ustavnega sodišča, da ni nikakršnih ovir, da bi novela zakona o arhivih šla na referendum, kar je bilo po Šturmovih besedah že samo po sebi dovolj povedno.

Ustavni sodniki opozarjajo, da gre pri sedanjem arhivskem zakonu za uresničevanje evropske resolucije o totalitarizmih, ki predvideva dostopnost do arhivskega gradiva nekdanjih totalitarnih režimov, med katerimi so tudi gradiva nekdanjih tajnih političnih policij.

Izpostavil je, da zagovorniki novele zakona trdijo, da gre pri Sovi in nekdanjem SDV-ju za pravno kontinuiteto. "Ustavni sodniki lepo razložijo, da v tem pogledu nikakor ni mogoče govoriti o pravni kontinuiteti. To stališče zavrnejo in opozorijo na pred leti sprejeto odločitev ustavnega sodišča, ki je jasno povedala, da je SDV deloval na podlagi tajnih in nezakonitih predpisov in da je njegovo delovanje pomenilo trajno ogrožanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V tem pogledu torej ne more biti nobene kontinuitete," je opozoril.

"Občutljivi osebni podatki so varovani v vseh primerih"
Omenjeni ustavni sodniki, kot pravi Šturm, menijo, da predlagana novela zakona pomeni veliko in nedopustno razlikovanje med arhivskim gradivom nekdanjih družbenopolitičnih organizacij in pravosodnih organov, "ki je v vsakem pogledu dostopno", in med gradivom SDV-ja, za katerega se z novelo nenadoma pojavljajo nove dodatne omejitve, ki jih prej nikdar ni bilo.

"V pojasnilo je treba povedati, da so občutljivi osebni podatki seveda varovani v vseh primerih, kar velja za vse gradivo. Pri gradivu, ki se hoče zapirati, se pa gre preko splošne zahteve o varovanju občutljivih osebnih podatkov," je dodal.

Po Šturmovih besedah zagovorniki spremembe zakona, med katerimi je tudi direktor Arhiva Dragan Matić, ves čas zatrjujejo, da je dostopnost do arhivov omejila že vlada Janeza Janše. Šturm trdi, da je ta trditev neresnična in lažna. Ustavni sodniki so po njegovem prepričljivo razložili, da uredba velja le za izročanje gradiva in da ne velja za vsebinsko dostopnost.

"Sedanj zakon velja pet let in nič se ni zgodilo"
"Uredba je samo uredila postopek izročanja gradiva in pri tem upoštevala, da se del arhiva pri tem še vedno hrani na lokaciji Sove, vendar ne izključno pod njeno pristojnostjo, temveč gre le za tehnično varovanje. To je argumentacija ustavnih osdnikov, ki še poudarjajo, da uredba v vsebinskem pogledu nikakor ni pomenila omejitve dostopa do podatkov," pojasnjuje Šturm.

Kot pravi, ustavni sodniki tudi trdijo, da je svojevrsten test legitimnosti sedanji zakon prestal že s tem, da je v veljavi 5 let in da se v tem času ni zgodilo nič takega, kar bi upravičevalo potrebo po dodatnem omejevanju vsebinske dostopnosti.

"Če si poslanci vladajoče koalicije kot politiki še lahko privoščijo, da nekaj ne vedo ali zavestno spregledajo, tega ne vemo, si pa direktor Arhiva, ki je strokovno postavljen na to mesto, tega nikakor ne more privoščiti. Njegove izjave, ki so usmerjene v to, da je že uredba prejšnje vlade omejila dostopnost do arhiva, zato vzbujajo zelo resen dvom o upravičenosti njegovega položaja, saj bodisi ne pozna odločitve ustavnega sodišča in argumentacije ustavnih sodnikov, kar je gotovo škandalozno, ali pa jo pozna in jo zavestno zamolči, kar je pa seveda še bolj škandalozno," meni.