Ob letošnjem 9. decembru, mednarodnem dnevu boja proti korupciji, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) organizira številne preventivne dejavnosti. Njen predsednik Robert Šumi pa je na novinarski konferenci opozoril, da uspešno preprečevanje korupcije pomeni dvig kakovosti življenja za vse, boljši dostop do zdravstvenih in socialnih storitev, dvig kakovosti izobraževanja, enakopravnejši dostop do zaposlitev in tudi sicer hitrejši razvoj države na vseh ravneh.

Kaj vse bi lahko plačali

Kot je poudaril, 3,5 milijarde evrov, na kolikor je ocenjen letni strošek korupcije, znaša približno 7,5 odstotka slovenskega BDP-ja. Če tega stroška ne bi bilo, bi to lahko pomenilo približno dodatnih 1660 evrov letno od države za vsakega posameznika ali dodatnih 460 evrov mesečno za vsakega upokojenca ali izgradnjo več kot 20.000 neprofitnih stanovanj ali pa subvencioniranje toplih malic učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol za nadaljnjih 24 let, je nanizal Šumi. Zato je po njegovih besedah pomembno, da je vsak od nas dejaven pri preprečevanju korupcije.

Pri tem je spomnil, da je temeljni namen KPK-ja preprečevati korupcijo, a marsikdo zmotno pričakuje tudi preganjanje že storjenih korupcijskih kaznivih dejanj oz. njihovo sankcioniranje. Za to imamo v državi druge organe, ki imajo primerne preiskovalne pristojnosti in kadrovsko zasedbo, je pojasnil.

"Naša naloga je, da pomagamo ustvarjati pogoje, kjer se korupcija ne bo več izplačala, kjer bo nevarnost, da koruptivno ravnanje nekdo prijavi, večja od koristi, ki jih korupcija prinaša posamezniku," je poudaril Šumi. A kot je dodal, komisija sama brez sodelovanja širokega kroga deležnikov ne more narediti preboja.

Boj proti korupciji je naloga vsakega državljana

Šumi namreč ugotavlja, da je pri nas žal še vedno prevelik razkorak med predpisi, ki so relativno zgledno urejeni, in dejanskim ravnanjem v praksi. In dokler ne bomo občutljivejši na to, da so kršitve integritete nekaj slabega, in ne bomo integritete jemali resneje, bo ta veliki razkorak med teorijo in prakso še vedno prisoten.

V komisiji so po Šumijevih besedah prepričani, da družba od najvišjih funkcionarjev in njihovih najožjih sodelavcev, takoj za njimi pa tudi od vseh preostalih, ki delajo v javnem sektorju, upravičeno pričakuje ravnanje z visoko stopnjo integritete. Prihodnje leto bo leto trojnih volitev, zato Šumi poziva vse, ki bodo oz. želijo krojiti slovenski politični prostor in odločati, da se besede prenesejo tudi v dejanja in "vsi skupaj začnemo zmanjševati razkorak med teorijo in prakso".

Dodal je, da si v KPK-ju želijo, da se v slovensko zakonodajo čim prej prenese evropska direktiva o zaščiti žvižgačev, da bo pomagala ustvarjati okolje, v katerem se bodo prijavitelji korupcije in drugih nepravilnosti počutili varne in zato bili pripravljeni kaznivo dejanje ali drugačno odklonskost naznaniti.

Prepričani so tudi o pomenu učinkovite preventivne dejavnosti in ozaveščanja ter učinkovitega nadzora, ki ga izvaja KPK. V zadnjem letu so po Šumijevih besedah pri nadzornem delu večji poudarek dali ravno kršitvam integritete. Veseli jih tudi, da so sprejeli nekaj pomembnih ugotovitev o kršitvah integritete in da so bile nekatere od teh tudi sodno potrjene, "tudi to, da laž pomeni kršitev integritete".

Predsednik KPK-ja je namreč mnenja, da so njihove ugotovitve in sodna praksa na tem področju pomembne tudi za razvoj želene kulture v naši družbi. Glede področja nezdružljivosti funkcij pa po oceni komisije to področje ni dobro urejeno. Temu bodo namenili razpravo na osrednjem dogodku v tednu boja proti korupciji v četrtek.

Letošnji mednarodni dan boja proti korupciji pod okriljem ZN-a poteka pod geslom Tvoja pravica, tvoja vloga, reci ne korupciji.