Predsednik sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik je v predstavitvi poročila dejal, da so se morali v lanskih okoliščinah epidemije covida-19 številni mediji in njihovi zaposleni zelo potruditi, da so svoje poslanstvo korektno opravili. Ob tem so opozorili, da je način komunikacije z javnostjo v lanskem letu prišel do točke, ki terja ustrezna korektivna ravnanja.

Tako je svet za radiodifuzijo tako medije kot politiko, pa tudi sodelujočo stroko pozval, da so v komunikaciji z javnostjo strokovni, logični, konsistentni, dosledni in dostojni, temeljito pretehtajo težo in pomen posredovanih informacij oziroma njihovih posledic ter da se pri tem zavedajo svoje družbene odgovornosti, upoštevajo in se zavedajo naravne skepse razmišljujočih ljudi ter se z njo soočajo na spoštljiv, demokratičen, argumentiran, kulturen in logično-konsistenten način.

Svet za radiodifuzijo je tudi opozoril na ustavno pravico do obveščenosti, o kateri pa je mogoče govoriti le takrat, ko je obveščanje objektivno in korektno, je poudaril. Zato je po mnenju sveta treba v medijsko zakonodajo vgraditi določilo, ki bo medijem prepovedovalo netočno poročanje in kršitve ustrezno sankcioniralo.

Svet tudi pričakuje, da bi v pričakovanju skorajšnje večje prenove medijske zakonodaje morala država resno preučiti možnost uvedbe davka na digitalne storitve, s katerim bi se obdavčili dohodki velikih ponudnikov spletnih storitev. Opozoril pa je tudi na oglaševanje nekaterih ministrstev v medijih, ki v Sloveniji niso vpisani v razvid medijev – ministrstvo za kmetijstvo na HGTV-ju, obrambno pa na FOX-u.

Različna mnenja o reševanju problematike lažnih novic

Po mnenju državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Ignacije Fridl Jarc gre poročilo sveta v pravo smer. O problematiki lažnih novic je dejala, da je pereča, ampak je ni mogoče reševati na predlagani način z zakonom. Po njenem mnenju namreč takšna rešitev ni ustavno dopustna, saj je v nasprotju z ustavno pravico do svobode izražanja.

Marko Bandelli (SAB) pa se je ob tem vprašal, zakaj potem DZ sploh obravnava vsako leto poročila omenjenega sveta, če se na podlagi tega ne more nič rešiti. Poslanka LMŠ-ja Lidija Divjak Mirnik je izpostavila problematiko lažnih novic in napadov na politične nasprotnike. Pozive sveta za radiodifuzijo v LMŠ-ju podpirajo kot tudi to, da naj se ljudi ne deli na leve in desne in ne poglablja polarizacije. Po njenem mnenju so k temu pripomogla "trobila" v lasti ene stranke, a to je pot v napačno smer.

Lipičnik je sicer dejal, da pravica govora s tako regulacijo ni kršena. "Vsak lahko pove, kar želi, ampak jasen mora biti, kdaj govori o dejstvih in kdaj o mnenju," je dejal. Poslanka SDS-a Alenka Jeraj pa je dejala, da je vlada želela spremeniti zakon o medijih, a se potem iz tega ni nič razvilo, ker je bil takoj zagnan "vik in krik". Njena poslanska kolegica Mojca Škrinjar pa je dodala, da politična polarizacija ni nujno slaba, saj če se ne bi razlikovali, bi bilo enoumje. Če bo pol levih in pol desnih medijev v državi, bo imel vsak izbiro in pogledal, kar želi, je dodala.

Poslanka Levice Violeta Tomić pa meni, da je abotno govoriti o levih in desnih medijih, saj so le kredibilni in nekredibilni mediji. Po njenem mnenju so lažne novice načrtno ustvarjene, da se ustvarijo negativni trendi do določene skupine v družbi. Pozdravila pa je pobudo sveta za obdavčitev digitalnih velikanov, saj na tem področju država izgublja milijone. Po njenem mnenju bi morala biti obdavčitev digitalnih velikanov prednostna naloga ministrstva za kulturo.

Razprava tudi o financiranju in programu RTV Slovenija

Odbor DZ-ja za kulturo se je seznanil tudi s poročiloma nadzornega sveta RTV Slovenija za leti 2019 in 2020. Med drugim so v razpravi govorili tudi o zadostnosti financiranja RTV-ja, kadrovskih načrtih in pomenu objektivnega poročanja. Nekdanji direktor RTV-ja Igor Kadunc je med drugim opozoril, da letos za redno delovanje RTV-ja zmanjka za šest milijonov evrov sredstev. Zdajšnji direktor Andrej Grah Whatmough je napovedal, da bo treba več delati na trgu, torej povečati učinkovitost pri trženju oglasnega prostora, in zagristi v naraščajoče stroške dela. Pri tem je dejal, da bodo zaposlenim, ki izpolnjujejo upokojitvene pogoje, ponudili določena finančna nadomestila za upokojitev. Napovedal je tudi maksimalno racionalizacijo pri nadomeščanju zaposlitev ob upokojevanju.

Po mnenju Škrinjarjeve bi morala RTV s 120 milijoni evrov na leto kar dobro shajati, težavo pa vidi v programu. Kot je dejala, se številni ljudje pritožujejo nad določenimi programi, pri čemer je izpostavila oddajo Tarča. Poslanka verjame, da bo novi direktor uredil RTV Slovenija na način, da bo delovala profesionalno, s korektnim poročanjem in uravnoteženim komentiranjem. Divjak Mirnikova pa je poudarila, da se RTV ne sme odreči kritičnemu nadzoru nad izvrševanjem oblasti. Politika ima za nalogo le, da zagotovi institucionalno avtonomijo RTV-ja, uredniško neodvisnost in primerno financiranje.

Tudi Gregor Perič (SMC) meni, da mora RTV Slovenija okrepiti videz nepristranskosti in se ne sme nagibati ne v levo ne v desno ali v sredino itd. Vprašal pa se je o primernosti simbola, ki je večkrat opažen tudi na protestih, na majici enega od zaposlenih na RTV Slovenija, kar je opazil ob obisku medija. Po njegovem mnenju RTV ni prostor za izražanje političnih prepričanj zaposlenih.