Svetina je ocenil, da je predlog glede sistemskega financiranja spremljevalcev in o določitvi meril upravičenosti do spremljevalca, ki je bil v zakonodajni postopek v preteklosti že vložen in je dobil podporo ministrstva, treba spraviti v življenje. Poudaril je potrebo po strokovni premišljenosti rešitev in nujnost, da so te financirane sistemsko in neodvisne od sredstev, ki jih za spremljevalce namenijo lokalne skupnosti.

Spomnil je, da varuh že leta opozarja na potrebo po stalnem spremljevalcu otrok, predvsem tistih s spektroavtistično motnjo. Po zdajšnji zakonodaji namreč lahko ti otroci z odločbo dobijo le začasnega spremljevalca. Delovno mesto spremljevalca ni sistematizirano, zaradi česar otroka včasih spremlja ena oseba, drugič druga, velikokrat pa ostane brez spremstva, je poudaril Svetina. Posledično nekateri otroci niso vključeni v optimalno okolje za njihov razvoj, številni pa so iz šolskega sistema izključeni.

Poudaril je še, da je pri postavljanju stalnega spremljevalca otrokom s spektroavtistično motnjo nujno imeti v mislih njihove konkretne potrebe in upoštevati predlog o dodatnem usposabljanju spremljevalcev. Kot je navedel, je treba določiti merila, kateri otroci so upravičeni do stalnega spremljevalca, s čimer bi bile jasne tudi finančne posledice zakonske spremembe.

Opozoril je tudi, da lahko opredeljevanje pravice do spremljevalca z naštevanjem različnih motenj in težav povzroči, da se nekatere osebe, na primer osebe z redkimi boleznimi, spregleda, ker njihova motnja ni zapisana v zakonu. Po njegovi oceni je tako nujno, da se pravica uredi tako, da bodo v zakonodaji opredeljene ovire, ki jih določena motnja prinaša, ne pa same motnje.