Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec je v poslanici spomnil, da je Slovenija po ratifikaciji konvencije o pravicah invalidov sledila svojim obveznostim, kar se po njegovem mnenju odraža tudi v sprejetem širokem spektru invalidske zakonodaje in nacionalnih ukrepov, ki celostno urejajo področje življenja invalidov.

Slovenija se prav tako zavzema za uresničevanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo leta 2015 sprejeli vsi svetovni voditelji. Agenda je univerzalni načrt delovanja za odpravo revščine, zaščito planeta in zagotovitev blaginje ter vključuje sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja, ki jih morajo do leta 2030 doseči vse države, je spomnil Mesec. Obenem je poudaril, da agenda vključuje tudi prisego, da "nihče ne bo ostal zadaj" in da "bo dosežen tudi tisti, ki najbolj zaostaja".

"Z namenom uresničevanja trajnostnega razvoja s področja invalidske politike se zavedamo, da moramo za dosego ciljev vsi deležniki prispevati svoj delež in medsebojno sodelovati. Za vključujoče življenjsko okolje in vključujočo trajnostno družbo morajo torej sodelovati vlada, civilna družba, zasebni sektor, strokovnjaki in invalidske organizacije ter invalidi," je minister zapisal v poslanici. Poudaril je še, da morajo vsi v družbi imeti enake možnosti za zadovoljevanuje vseh svojih potreb in spomnil na geslo letošnjega mednarodnega dne invalidov Združeni v akciji za reševanje in doseganje ciljev trajnostnega razvoja za, z in s strani invalidov.

Za uresničevanje implementacije konvencije in ciljev trajnostnega razvoja pa ni dovolj le priprava zakonov in nacionalnih predpisov ter drugih splošnih določb, temveč je treba upoštevati načelo medsebojnega sodelovanja vseh delov družbe ter tako soustvarjati naprednejšo in boljšo družbo, ki bo vsem omogočila enako participacijo na vseh področjih življenja, je navedel Mesec.

Zatrdil je, da se ministrstvo zaveda, da mora voditi skupno dolgoročno invalidsko politiko, ukrepe na ekonomsko-socialnem in ekološko trajnostnem področju ter vsem invalidom in njihovim svojcem izrekel čestitke ob mednarodnem prazniku invalidov.

Svetina: Pravice invalidov prepočasi uresničujemo

Varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da je za učinkovitejše urejanje invalidske problematike in večje vključevanje invalidov v družbo nujno okrepiti sodelovanje med vladnimi ustanovami in invalidskimi organizacijami. Uresničevanje pravic invalidov je po njegovih besedah "rak rana, ki jo resnično celimo prepočasi".

Varuh je prepričan, da je za učinkovitejše urejanje invalidske problematike in večje vključevanje invalidov v družbo nujno okrepiti sodelovanje med posameznimi resornimi ministrstvi, vladnimi ustanovami ter invalidskimi in drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo z invalidsko problematiko, so pred mednarodnim dnem invalidov, 3. decembrom, zapisali pri varuhu.
Država si je sicer z akcijskim načrtom do leta 2030 postavila nekatere cilje, na katere jo vztrajno opozarja tudi Varuh, kot so deinstitucionalizacija, oblikovanje ukrepov za odstranjevanje ovir za polnopravno udeležbo invalidov in ukrepi proti njihovi diskriminaciji.

Varuh je prepričan, da je za učinkovitejše urejanje invalidske problematike in večje vključevanje invalidov v družbo nujno okrepiti sodelovanje med posameznimi resornimi ministrstvi, vladnimi ustanovami ter invalidskimi in drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo z invalidsko problematiko. "Če želimo, da se rana zaceli, je treba sodelovati, se poslušati in upoštevati različne poglede. Samo s sodelovanjem je mogoče dosegati napredek, ki temelji na načelih trajnosti in ki omogoča blagostanje prav vsem njenim članom," še meni Svetina.

75 let splošne deklaracije človekovih pravic

Ob tem je spomnil, da decembra praznujemo tudi 75 let sprejema splošne deklaracije človekovih pravic in 30 let od sprejema zakona o varuhu človekovih pravic, ki je postavil temelje za delovanje institucije Varuha človekovih pravic. "Praznujemo idejo univerzalnosti človekovih pravic ter rezultate prizadevanj za njihov razvoj in spoštovanje skozi desetletja," še poudarja varuh.

Varuh je prepričan, da je prav univerzalnost človekovih pravic tista podstat, na kateri lahko oživi zaradi različnih dejavnikov včasih omrtvičena ideja solidarnosti. "Univerzalnost pomeni, da imamo vsi enake pravice, zato moramo imeti tudi enake možnosti jih uresničevati. Če ni tako, moramo poskrbeti, da tako bo, kot to določa tudi leta 2006 sprejeta in s strani Slovenije leta 2008 podpisana konvencija o pravicah invalidov," je še dodal Svetina.