Ministru za delo Pahorje vlade Ivanu Svetliku so pred letom in pol na referendumu propadle najpomembnejše reforme - pokojninska reforma, urejanje dela na črno in malo delo. Zdaj se nova vlada znova loteva teh področij, najprej reforme trga dela.

Svetlik se strinja, da je treba povečati konkurenčnost in omogočiti delodajalcem hitrejši razvoj. "Mednarodna situacija in globalni konkurenčni pritisk seveda vsak strošek težko prenesejo," pravi. Čeprav razume pomisleke sindikatov, ki tudi zaradi naših preteklih problematičnih privatizacijskih zgodb, ki so zdaj na sodiščih, krčevito branijo vse pravice, pa meni, da so spremembe nujne. "Zdaj pa bomo morali biti konkurenčni, če hočemo ohraniti vsaj to, kar imamo," je dejal za MMC.

Vladni predlog sprememb pozna le v obrisih. Znan mu je model spreminjanja pogodb o zaposlitvi, ki ga predlagajo, čeprav pri ukrepih njegovega ministrstva ni bil v igri. "Zdi se mi smiseln. Vseeno pa sindikati v to ne smejo polagati preveč upov, saj bodo delodajalci obšli zadnje obdobje, če se bodo bali posledic sklepanja trajnejših zaposlitvenih razmerij. To bo tako vplivalo v večjo stopnjo odpuščanj in zaposlovanj. Delodajalci pa bodo ohranjali le jedro zaposlenih," opozarja.

Bodo pri občasnem delu tudi pravice delavcev?
Prav tako se mu zdi nujno, da bi se uredilo področje študentskega in občasnega dela, saj gre to delo zdaj mimo vseh regulativ, veliko je manipulacij, dela na črno. Vlada v predlogu reforme omenja občasno in začasno delo, ki bi ga lahko opravljali vsi, a bi bilo omejeno na 200 evrov na mesec. Če bi delali več, bi se nezaposlenim in upokojencem zmanjšalo nadomestilo oziroma pokojnina.

"Mi smo želeli slediti načelu sorazmerne menjave - ob postavitvi omejitev bi ljudem, ki opravljajo malo delo, dali določene pravice. Vprašanje, kako bo to zdaj urejeno, ali ne bo šlo zgolj za to, da se postavijo omejitve obsega tega dela. Po našem predlogu bi študentje, upokojenci in brezposelni imeli določene socialne pravice. To je tisto, česar Avstrijci in Nemci ne poznajo, čeprav imajo podobno ureditev," Svetlik pojasnjuje glavne poudarke zakona o malem delu, ki pa na referendumu ni dobil podpore.

Če ne bo vlaganj, bomo le delali več
Ob tem pa opozarja tudi na to, da bo vlada morala več narediti za povečanje vlaganja v raziskave, nove tehnologije in samo znanje. "Šli so po poti zniževanja stroškov dela skozi zniževanje delavskih pravic, plač in podobno, hkrati pa so vsa vlaganja, ki jih je imela naša vlada, zastala. Predvsem vlaganja v razvoj in nove tehnologije. Če tega ne bo, potem nam ostane le to, da bomo za manj pravic več delali," je še izpostavil.

Kakšna naj bi bila reforma dela?
Predlog reforme trga dela je trenutno v usklajevanju med koalicijskimi partnerji, potem pa se bodo začela pogajanja s socialnimi partnerji. Po zdajšnjih informacijah so največje spremembe pri na novo opredeljenih zaposlitvenih pogodbah. Zdaj zelo razširjeno zaposlitev za določen čas bi skoraj odpravili - mogoča bi bila le v primeru nadomeščanja bolniških odsotnosti in začasnega povečanega obsega dela, trajala pa bi lahko do največ dve leti, hkrati bi obstajale omejitve, koliko delavcev lahko delodajalec zaposli za določen čas.

Zaposlitev po treh obdobjih
Večina delavcev naj bi tako dobila pogodbe za nedoločen čas, v kateri pa bi bila tri obdobja. Najprej bi pet mesecev tekla poskusna doba, v kateri bi lahko tako delavec kot delodajalec brez razloga odpovedala pogodbo, odpovedni rok pa naj bi bil 14 dni. Drugo obdobje zaposlitve, t. i. prilagoditvena doba, bi trajalo dve leti, za odpoved pogodbe pa bi moral obstajati konkreten razlog. Tudi odpovedni rok bi bil daljši. Po dveh letih in pol pa bi nastopilo obdobje stabilnosti, ko se odpovedni rok daljša vse do 90 dni.

Malo delo malo drugače
Obstajala bi tudi možnost občasnega in začasnega dela. Opravljali bi ga lahko vsi - zaposleni, nezaposleni, upokojenci. Zaslužek bi bil omejen, in sicer na največ 200 evrov mesečno, če bi delali več, pa bi se nezaposlenim in upokojenim zmanjšal mesečni prihodek - torej pokojnina ali nadomestilo za brezposelnost.

Odpravili bi dodatek na delovno dobo, ki bi bil stvar pogajanj o novih kolektivnih pogodbah. Ostajajo pa dodatki na delo ob nedeljah, praznikih in ponoči, prav tako plačilo nadurnega dela. Omejili bi število dopusta - delavcem bi tako pripadlo med 20 in 35 dni dopusta na leto. Vprašljivo je tudi plačevanje odmora za malico.