V njem bi morali po predlogu zapisati, da se na dvojezičnih območjih zgodovinskih imen iz izvirnikov ne prevajajo. Še naprej pa upa, da bo možno table, ki so zdaj obrnjene, s popravki vendarle znova pokazati občanom in obiskovalcem mesta.

Potrebo po spremembi zakona o javni rabi slovenščine je Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti ministrstvu za kulturo predlagala že pred letom dni. Seveda predvsem zaradi takrat že znane odločbe inšpekcije, da table s toponimi niso v skladu z zakonom, je za Radio Slovenija poročala Tjaša Škamperle (Radio Koper).

Sorodna novica V Kopru na pobudo župana protestno obrnili table z zgodovinskimi imeni trgov in ulic

Tudi poslanec italijanske narodnostne skupnosti Felice Žiža si je prizadeval, da bi v zakon jasno zapisali, da imen mest, četrti, ulic in trgov, če so zapisana v izvirnem zgodovinskem jeziku, ni treba prevajati. Aprila je bila novela sprejeta, a ne povsem tako, kot so si takrat želeli. Zato bodo zdaj poskušali znova, pojasnjuje Žiža: "Niso upoštevali tistega, kar smo predlagali že pred letom dni. Zdaj se povezujemo s poslanci Svobode, mislim, da se bomo uskladiti in da bomo lahko aprila noveliran zakon znova odprli."

Kot navaja STA, je Žiža na predsednika vlade Roberta Goloba in predsednico republike Natašo Pirc Musar naslovil prošnjo za posredovanje glede odločbe inšpektorata ministrstva za kulturo o zgodovinskih tablah v Kopru. "Uradne osebe inšpektorata na podlagi pritožbe in morda nekoliko površnega in omejenega delovanja niso preučile vseh spremenljivk, ki vplivajo na člene o dvojezičnosti zakona o javni rabi slovenščine na narodno mešanih območjih," je med drugim zapisal na družbenem omrežju.

Osebno je glede odločbe inšpektorata na temo spornih tabel že posredoval in februarja prosil za sestanek z ministrico za kulturo Asto Vrečko, ta pa je za sestanek pooblastila državnega sekretarja Marka Rusjana. "Na sestanku smo poudarili, da je metoda prevajanja lastnih imen, imen krajev in ulic sporna, ker spominja na temne čase 20. stoletja in se v evropski demokraciji, katere polnopravna članica je tudi Slovenija, ne sme ponoviti," je zapisal Žiža.

Kot primer je navedel svoje ime, ki se na osebni izkaznici ne prevaja. "To je zato, ker je to splošno priznana resničnost in ker je del tistih implicitnih človekovih pravic, ki niso izrecno navedene v členih zakona. Enako bi se moralo zgoditi pri oblikovanju zgodovinskih tabel," je pojasnil. "Besedilo mora biti v skladu z zakoni v slovenskem in italijanskem jeziku, a izvirnega, edinstvenega imena, o katerem poročajo priznani in zanesljivi zgodovinski viri s konca 19. stoletja, sploh ni mogoče prevesti, ker ne obstaja," je še navedel.

Kozma Ahačič: Če bi bile table podobne piranskim, bi bili enojezični napisi možni

Medtem koprska občina še vedno čaka odgovor, ali je kateri od šestih predlogov popravkov sedanjih tabel sprejemljiv. Inšpektorat se trdno drži prvega mnenja Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, čeprav njegov predstojnik Kozma Ahačič v poznejših razlagah dopušča tudi: "Če jih oblikujejo tako kot v občini Piran, bi bili možni tudi enojezični napisi."

Po Piranu so namreč postavljene table s toponimi, ki niso prevedeni, a so drugačne barve, napis v slovenščini, da gre za nekdanje ime, pa je večji kot v Kopru.