Direktor AVK Andrej Krašek je namreč v oddaji povedal, da so vsi udeleženci kartela vložili tožbo zoper odločitev agencije in da upravno sodišče o tem še ni odločilo. "Cene za prej dražji papir in druge pisarniške pripomočke pa so tudi zaradi spremenjenih naročil zdaj padle," je ocenil Sašo Matas iz direktorata za javno naročanje.

Zdravstvo: rakava rana že več kot 20 let
V rdečih številkah je svoje poslovanje lani končalo le še šest bolnišnic. V izolski, kjer je bil položaj še januarja kritičen tudi zato, ker je zmanjkovalo denarja celo za plače zaposlenih, v tem trenutku izgub nimajo več. Denar za pokritje izgub je morala iz presežka zdravstvene blagajne prispevati zdravstvena zavarovalnica. Samo Fakin, generalni direktor ZZZS-ja, je bil nad to potezo ministrstva za zdravje kritičen: "Sporočilo, ki je bilo s tem dano, je: če si dovolj siten, dobiš dovolj denarja in ti ni treba varčevati. Denar je torej šel, kamor je ministrstvo hotelo, v dvig cen zdravstvenih storitev in s tem poboljšanje likvidnostne situacije bolnišnic in žal ne v skrajševanje čakalnih vrst."

Ministrstvo za zdravje pa še vedno ni sprejelo normativov in standardov za delo zdravnikov in medicinskih sester, čeprav je to ministrica za zdravje Milojka Kolar v eni izmed Tarč obljubila do poletja. Predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin ter predstavnica sindikata medicinskih sester Slavica Mencinger sta zato že napovedala vročo jesen, tudi obsežno stavko, če bo treba. Direktor pediatrične klinike Rajko Kenda pa je ob tem razmere v zdravstvu postavil v širši okvir in povedal, "da je zdravstvena reforma, ki jo čakamo že dvajset let, prijazen element predvolilnih kampanj, problem pa nastane, ko jih je treba realizirati. Takrat nenadoma zmanjka sape in volje za radikalne posege."

Privatizacija: še vedno brez soglasja
Enotnega stališča o tem, kaj prodati in česa ne, še vedno ni. Izkupiček šestih prodanih podjetij iz razvpitega seznama je v dobrem letu dni za zdaj 463 milijonov evrov. Delnica Telekoma Slovenije, ki je, kljub odločitvi za prodajo, še vedno v domači lasti, pa je samo v tem času padla za več kot tretjino. Nekdanji dolgoletni poslanec (SDS) Ivo Hvalica je o Telekomu povedal: "Če je treba odpustiti do 1.000 ljudi v tej družbi, to torej pomeni, da ne prodajamo nekega suhega zlata niti ne srebrnine."

Vlada: 315 dni - 5 ministrov
Jožef Petrovič, ki je odstopil zaradi razkritij v Tarči, je bil le prvi v seriji kadrovskih izbir v vladi Mira Cerarja, ki se mu niso izšle. Kar četrtina članov dvanajste slovenske vlade, ki je prisegla lani septembra, je morala oditi. Nekdanja poslanka (LDS) Vika Potočnik je povedala, "da si sicer želi, da vlada obstane do konca mandata, a da bo morala zelo spremeniti svoj način dela". Ob tem je pomenljivo dodala še naslednje: "Miro Cerar vlade ne zna homogenizirati, ministri funkcionirajo, kot da so slučajno prišli na ministrska mesta, da so torej občasni prišleki v vladi, ne pa da jim je zaupano vladanje."

Družbeno angažirane teme: revščina, begunci, pomoč ob potresu, sladkor, transmaščobe …
Vsak tretji Slovenec je lani zaprosil za eno od socialnih pomoči, vsak drugi upokojenec prejema manj kot 600 evrov, ta znesek, ki je hkrati tudi minimalna neto plača, pa prejema 37 tisoč delavcev. Tudi zato je vse več osebnih stečajev, ki so posledica neplačanih računov in dolgov. Prav odpis dolga je v eni izmed majskih oddaj obljubila ministrica za delo Anja Kopač Mrak in to obljubo, kot smo videli prejšnji teden, tudi držala. A Boris Krabonja, lanski prostovoljec leta, je bil kritičen in je povedal, "da tudi po odpisu majhnih dolgov tistim, ki so padli čez rob revščine, jutrišnji dan ne bo kaj bistveno boljši". Vsota odpisa se mu zdi namreč bistveno prenizka.

Da je revščina na drugem koncu sveta, v Nepalu, kjer se tla še vedno tresejo in kjer je do konca monsunskega obdobja še več dobrih sedem tednov, še bistveno večja, pa je spomnila zdravnica prostovoljka Anda Perdan. 124 tisoč evrov so gledalke in gledalci posebne humanitarne Tarče na koncu nakazali humanitarnim organizacijam. Skupaj so organizacije zbrale 539 tisoč evrov, državni proračun je prispeval 50 tisočakov. Ob tem pa je Perdanova opozorila, da pomoč iz sveta pogosto prihaja tudi na nepremišljen način: "Ne boš jim na podeželje pošiljal opreme, kar sem tam videla, za vrhunske operacijske sobe. In enako velja za hrano, ne pošiljajmo jim hrane, ki je niso vajeni."

B. J.