"Mlade je treba ozavestiti – delo ni samo potrkati na vrata zavoda za zaposlovanje," je v tokratni Tarči, ki je bila v duhu prvega maja delavsko obarvana, opozorila na težavo zaposlovanja mladih Tanja Goljar, podjetnica, ki že 20 let spremlja mlade na njihovi karierni poti.
Goljarjeva meni, da "imamo ogromno visoko izobraženih ljudi, a zelo neuporabnih". "Podjetništva se ne da naučiti iz učbenikov, ampak se ga učiš v praksi, na primerih. Moraš si upati, moraš pa si upati tudi zgrešiti, ne le uspeti."

Šešok: Zaščiteni delavci ovira za mlade
Direktor podjetja Iskra Sistemi Dušan Šešok pogreša temeljit družbeni razmislek, kako sploh omogočiti mladim, da bodo dobili delo. "Če vlagamo v šolstvo in izobraževanje, moramo tudi doseči družbeni model, kako bomo mlade po koncu šolanja zaposlili," je prepričan.
Po njegovem mnenju mora država vzpostaviti take vzvode, da bodo delodajalci motivirani za zaposlovanje mladih. "Osnovna težava je toga delovna zakonodaja, ki ščiti delavce, zaposlene za nedoločen čas, starejših od 65 let pa kot zaščiteno kategorijo sploh ni mogoče odpustiti. Prav zaradi te zaščite mladi sploh ne morejo priti v proces," je prepričan.

Skaza: Služb je v Sloveniji dovolj
Da mora država z znižanjem davkov in prispevkov pomagati gospodarskim družbam, ki ustvarjajo delovna mesta, je dejala Tanja Skaza, direktorica podjetja Plastika Skaza: "Vsako podjetje, ki raste, potrebuje za rast tudi dober kader. Prav zaposleni so tisti, ki ustvarjajo prihodke in dodano vrednost."
V Sloveniji je služb dovolj, morda ne za vse poklice enako, vendar je treba svoja znanja prilagoditi za tista delovna mesta, ki so na voljo, meni Tanja Skaza. "Tudi mi smo morali odpuščati, vendar smo se odločili za zdravo jedro in s tem nadaljevali," je povedala o vplivu krize. Poudarila je, da se podjetje ne more ukvarjati s tistimi, ki si ne želijo delati, temveč s tistimi, ki so produktivni in si želijo napredka.

J. Fleišer: Spodbujanje namesto tolažbe
Jana Fleišer je mlada podjetnica, ki je z verigo zasebnih vrtcev ovrgla tezo, da v Sloveniji ni mogoče uspeti z dobro idejo. Na svoji poti je naletela na veliko izzivov, največji pa so bili v birokraciji. "Veliko ljudi obupa prav zaradi birokratskih ovir. Vendar se absolutno da prodreti, če zatrdno veš, kaj hočeš," je opisala svojo izkušnjo.
Ovire si postavljamo tudi sami, ugotavlja Jana Fleišer: "Radi se tolažimo, da smo neuspešni zaradi slabih razmer v družbi. Bolje bi bilo, če bi se spodbujali, da si želimo ustvarjati in da si upamo."

Slaček Brlek: Prekarci brez načrtov
Aleksander Sašo Slaček Brlek, raziskovalec na FDV-ju, je bil kritičen: "Država nima nobene strategije glede visokega šolstva, kar predstavlja sistemsko težavo. Namesto da bi dolgoročno načrtovali in zaposlovali ljudi, je lažje ljudi puščati na pogodbah in jih odrezati naslednji dan, ko jim poteče pogodba."
Ker je tudi sam prekarni delavec, ki dela iz leta v leto na novo pogodbo, ve, da je to zelo stresno: "Ne vem, kaj bo jutri, ne znam načrtovati življenja za naprej."

Burger: Skupaj v dobrem in slabem
Da se kljub oviram na poti z vztrajnostjo da uspeti, dokazuje podjetje M Tom, ki je nastalo na pogorišču nekdanjega Toma, potem ko je šel ta v stečaj. Zaposleni so zbrali denar za odkup prostorov in zagnali proizvodnjo.
Direktor novega podjetja Damjan Burger je povedal: "Ko je bil razglašen stečaj, smo ostali brez vsega. In smo si rekli, poskusimo sami. Vsi, ki imamo voljo za to, bomo vložili enak delež lastnih sredstev. V slabem bo slabo za vse, če bo dobro, pa bomo imeli vsi enako." Kot izhodišče so si za vsa dela postavili enake plače. In te zdaj počasi rastejo.