Mateja Gončin, ki je tožilka v odmevnih primerih, tudi proti članom t. i. Kavaškega klana, je policijo obtožila, da je zoper njo nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe tudi na njenem domu. Medijski molk je prekinila zaradi neresnic, ki so zapisane v poročilu notranjega ministrstva o nadzoru dela Centra za varovanje in zaščito, poroča novinar Žan Dolajš.

Sorodna novica Poročilo o izrednem nadzoru CVZ-ja: od vožnje pod vplivom alkohola do nepravilne porabe sredstev

Sorodna novica Razkritja nepravilnosti v policiji

"To je škandalozno, kar piše v tem poročilu, neresnično in ni podprto z nobenimi trditvami in nobenimi dokazi in najmanj, kar bi pričakovala, je, da me z dokazi seznanijo. Upravičeno lahko sklepam, da jih nimajo in da gre enostavno samo za neki osebni obračun med mano in med vodstvom Centra za varovanje in zaščito," je povedala za Tarčo.

Dodala je, da je minilo že štirinajst mesecev, odkar je vse odgovorne seznanila z nepravilnostmi, a da do Tarče pretekli teden niso naredili ničesar.

Besede in izjave, s katerimi je specializirana državna tožilka opisala delovanje vodstva policije in notranjega ministrstva, osupnejo: obtožuje jih laganja, manipuliranja, prikrajanja nadzora in poročila ter metod nekdanjega režima. Tako minister kot direktor policije sta vedela za vse, pa sta molčala in nič naredila, pravi tožilka. Opisuje tudi, kaj se je dogajalo na poti na ambasado BiH-a, ko jim je sledil neznani avtomobil, in kako je bilo, ko je ostala brez varovanja v najobčutljivejšem trenutku sestavljanja obtožnic.

Gostje oddaje so bili Aleš Hojs (SDS), Luka Podgoršek (SD), Janez Cigler Kralj (NSi) in nepovezana poslanka Mojca Pašek Šetinc. Oddajo vodi Erika Žnidaršič.

Poklukarjevo prvo ministrovanje in sledenje ministru Erjavcu

Boštjan Poklukar je bil enkrat že notranji minister. Med letoma 2018 in 2020 v vladi Marjana Šarca. Znan je po tem, da je Šarcu predstavil Damirja Črnčeca, nekdanjega vodjo vojaške obveščevalne službe, nekdanjega zagretega Janševega podpornika, ki je po neuradnih informacijah zelo vpliven tudi v tej vladi, kjer je državni sekretar na ministrstvu za obrambo, prispevek Tarče začne novinar Klemen Košak.

V času Poklukarjevega prvega mandata, na začetku leta 2020, se je zgodila afera Porsche. Varnostniki so iz Centra za varovanje in zaščito (CVZ) dobili navodilo, da v avtomobil takratnega obrambnega ministra Karla Erjavca namestijo prisluškovalno-sledilno napravo, trdi eden od varnostnikov.

"Naročeno v prijateljskem duhu. Če odkloniš, veš, kaj so posledice," je za Tarčo povedal omenjeni varnostnik, ki je želel ostati anonimen.

Varnostnik naj bi nalogo zavrnil, zato naj bi neznanci s sledenjem prišli do fotografije Erjavčevega Porscheja. Pred kongresom stranke DeSUS je bila objavljena v medijih.

"Takratni vodja skupine, zdaj varnostnik pri predsedniku vlade, in operativno-komunikacijski center sta točno vedela, kdaj in na kakšen način bo takratni minister zapustil Slovenijo in zasebno obiskal svoj vikend na Hrvaškem. Tisti dan je vzel vozilo Porsche, to je vedelo zelo malo ljudi in zgodilo se je. Za službenim vozilom ministra smo večkrat zaznali vozila, ki so v obliki sledilnih tehnik vozila za nami, o tem smo sproti obveščali Oddelek za preventivno delovanje in pa vodjo skupine, ki pa na naše pozive nista urgirala," je še povedal varnostnik.

Z akcijo se je neuradno povezoval Damir Črnčec, a ta je očitke zavrnil in zatrdil, da prihajajo iz stranke SDS.

Spor Golob – Bobnar in prihod Poklukarja

"Poklukar je ponovno postal minister po sporu med Golobom in Tatjano Bobnar. Zakaj je premier izbral njega? Tako se tega spominja poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki je bila lani izključena iz Svobode", Košak nadaljuje prispevek.

"Ob kandidaturi Boštjana Poklukarja, ko jo je vložil v državni zbor, je seveda predsednik vlade prišel v poslansko skupino. Takrat sem bila še del tiste poslanske skupine in nam je obrazložil in argumentiral, zakaj se je odločil za tistega kandidata, saj je imel po mojem vedenju in po splošnem vedenju še dva mnogo kompetentnejša in strokovno primernejša človeka," je povedala Šetinc Pašek.

Druga dva kandidata naj bi bila nekdanji sodnik in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar in profesor kazenskega prava Miroslav Žaberl.

"Za Boštjana Poklukarja se je odločil zato, kot nam je povedal, ker naj bi bil to zelo priden človek, ki bo vestno izpolnjeval njegova navodila. Glede na to, da si predsednik vlade sam izbira svojo ministrsko ekipo, seveda takšni argumentaciji nihče ne more oporekati," je za Tarčo povedala Šetinc Pašek.

Poklukar omogoči vzpon SDS-ovih kadrov

Golob je bil s Tatjano Bobnar nezadovoljen, ker iz policije ni dovolj učinkovito čistila tako imenovanih janšistov. A po imenovanju Poklukarja se je, kot so hitro opazili v časopisu Večer, zgodil "nenaden vzpon kadrov SDS-a v policiji", posebej na Centru za varovanje in zaščito. Omenili so na primer Dejana Padovca, simpatizerja SDS-a, ki je bil po poročanju Dela večkrat opažen v družbi članov neonacistične skupine Blood & Honour.

Naprej je postal vodja Poklukarjevega varovanja, tako kot v prvem njegovem mandatu. Nato je na CVZ-ju prevzel pomembno funkcijo koordinatorja ekip varnostnikov. Šef CVZ-ja pa je v času Poklukarja postal Tomaž Brezic, ki naj bi prav tako sodil v krog SDS-a. Brezic je pozneje odstopil, a je napredoval v vodstvo policije.

Zbiranje informacij za namene diskreditacije

Med številnimi domnevnimi kršitvami, ki jih policiji očita tožilka Mateja Gončin, izstopa sum zbiranja informacij o varovanih osebah z namenom potencialne diskreditacije. To naj bi CVZ po njenih besedah počel pri predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Razlog pa naj bi bila nesoglasja v koaliciji.

"To je čista bedarija in tega ne bom komentiral," se je na omenjeno odzval premier Golob v intervjuju za TV Slovenija.

Od člana kabineta predsednice DZ-ja je generalna sekretarka stranke pričakovala vohunjenje

A informacij naj ne bi zbirali samo varnostniki, ampak tudi člani njenega kabineta. Eden od članov kabineta nam je, s prošnjo, da njegovega imena ne razkrijemo, potrdil, da so v Svobodi pričakovali informacije o Urški Klakočar Zupančič. O tem je potožil tudi sodelavcem, pravi nekdanji član kabineta predsednice DZ-ja Andraž Osim.

"Tudi vem, da je ta komunikacija med njim in pa generalno sekretarko potekala, ker se je tudi sam velikokrat, bom rekel, potožil, da ga ta zadeva obremenjuje, da ne želi poročati in da poroča selektivno, da praktično ne more biti v poziciji, bom rekel, nekoga, ki je ob njej, in nekoga, ki jo na tak način izpostavlja vis-a-vis stranki," je povedal.

V Svobodi so to odločno zanikali, trdijo, da takšnih praks ne podpirajo in ne tolerirajo.

Golob podpira tožilko Gončin

V petek, dan po zadnji Tarči, je premier obiskal dom starejših občanov (DSO) v Mariboru. Na razkrite sume nepravilnosti v policijskem Centru za varovanje in zaščito se je odzval ostro, a kaže, da je v resnici v nerodnem položaju.

"Mogoče veste, da sam opozarjam že dve leti na situacijo v tem centru. Opozarjal sem ministrico Bobnar in bivšega direktorja Lindava in danes sem zato v kazenski preiskavi, ker sem ju že pred dvema letoma opozarjal na to, kar danes vidi cela Slovenija. K temu nimam kaj dodati, opozarjal bom še naprej," je 13. decembra med obiskom DSO-ja izjavil Golob.

"To je eklatantna laž, sam se s premierjem Robertom Golobom nikoli nisem pogovarjal o razmerah v Centru za varovanje in zaščito," se je na Golobove besede za Tarčo odzval Boštjan Lindav.

Golob torej podpira tožilko Matejo Gončin, ki je razkrila domnevne nepravilnosti, ki naj bi se na policiji zgodile v zadnjem letu dni. Za to pa krivi nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjega šefa policije Boštjana Lindava, ki sta položaje zapustila lansko zimo.

"Prenašanje odgovornosti za nastalo situacijo na nekoga, ki že dve leti ni več na nobenem položaju v policiji, kaže na nedoraslost funkcijam, ki jih zasedajo vsi trije gospodje, to je banalno, absurdno, smešno," je še povedal Lindav.

Lindav govori še o generalnem direktorju policije Senadu Jušiču in notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju. Tudi Poklukar deluje nerodno. Pravzaprav že več tednov, vsaj odkar je premier na POP TV 1. decembra prvič podprl tožilko in kritiziral policijo.

"Verjamem, da se je počutila ... Namesto da bi bila varovana, je bila nadzorovana, informacije pa so potem odtekale. Ne nazadnje najbrž tudi v te kriminalne združbe. To je nedopustno," je povedal Golob na POP TV.

Poklukar in Jušić sta se znašla v nerodnem položaju

Poklukar je hudo kritiko odpravil lahkotno. Informacije so najverjetneje napačne, je dejal. "Mnogokrat se pojavi morebitno odtekanje informacij, kar ne nazadnje vnaša tudi nemir, ne samo varovanim osebam, tudi v samo varovanje. Običajno se izkaže, da gre pravzaprav za neke dezinformacije, konstrukte," je 6. decembra dejal minister Poklukar.

V nerodnem položaju je tudi Jušić, ki je bil še nedavno v policiji nadzornik in je nadziral tudi Center za varovanje in zaščito. Vodenje policije je prevzel februarja lani, polni mandat pa je dobil, kot je odločilo sodišče, na podlagi nezakonitega sklepa o izpolnjevanju pogojev.

Gončin opozarja Jušića že od septembra lani

Predvsem pa sta Poklukar in Jušić v nerodnem položaju, ker že dlje dobro poznata očitke Mateje Gončin. Jušiću je začela informacije pošiljati že septembra lani. Novembra lani pa je uvedel nadzor nad Centrom za varovanje in zaščito. Delne ugotovitve nadzora naj bi bile končane že januarja, trdi Mateja Gončin.

"O rezultatih delnega nadzora me je osebno obvestil Ivan Kovačič (inšpektor, ki opravlja nadzor), ki mi je v prostorih moje pisarne SDT januarja 2024 zatrdil, da so rezultati nadzora katastrofalni in da sam druge rešitve, kot menjavo vodstva CVZ-ja, ne vidi," je povedala Gončin.

Kaj je bilo s tem nadzorom potem? Jušić naj bi Mateji Gončin februarja odgovoril, da še ni zaključen, ker naj bi bil Kovačič bolniško odsoten. A tožilki naj bi Kovačiča uspelo priklicati na službeni telefon. Jušiću je poslala ogorčeno sporočilo.

"Neposredno v obraz se mi laže. Dovolj mi je, gospod generalni direktor …"

"Izgubila sem zaupanje v policijo. Tudi neposredno v obraz se mi laže. Dovolj mi je, gospod generalni direktor, pogovorov je na tem mestu konec, pričakujem in zahtevam nemudoma odgovore, kdo se je zlagal glede Iva in zakaj. Ponovno poudarjam, da imajo dejanja vodstva CVZ-ja elemente kaznivih dejanj in v skladu z zakonom o kazenskem postopku sem zaznavo teh dolžna tudi naznaniti," je zapisala Gončin.

Gončin se nato obrne na ministra Poklukarja

Naslednji teden je pisala notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju. "Gre za način mojega varovanja in ravnanj vodstva CVZ-ja ter generalnega direktorja policije, ki v zvezi s tem po 7 mesecih mojih prošenj in prijav ni naredil ničesar. Vam pa na tem mestu zaupam, da se mi je GDP o zadevah večkrat dobesedno zlagal in sem ga na laži tudi dobila. /…/ Angažirala sem tudi odvetnika za vložitev kazenskih ovadb zoper vodstvo CVZ-ja," je pisala ministru.

Poklukar je še pred SMS-om o očitkih Mateje Gončin izvedel od vodstva tožilstva, zato je nadzor ministrstva za notranje zadeve odredil že 28. februarja. Zaključen je bil avgusta. Medtem pa nadzor policije, ki je bil uveden novembra in ki naj bi pokazal katastrofalno stanje na CVZ-ju, še vedno ni končan, pravijo na policiji.

A tudi Poklukar, čeprav je imel rezultate svojega nadzora že avgusta, ni zares odreagiral. To je storil šele po zadnji Tarči. V petek je izdal ukrepe za reorganizacijo CVZ-ja, v ponedeljek pa je s poročila umaknil stopnjo zaupnosti. Tisti deli, ki jih na ministrstvu niso zatemnili, sicer govorijo predvsem o starih nepravilnostih. O varovanju tožilke je razkritega zelo malo.

V poročilu tožilki očitajo, da je svojim varnostnikom izrecno prepovedala obveščanje nadrejenih. A dokumenti, ki smo jih pridobili, kažejo, da so poročali popolnoma enako oziroma še bolj podrobno kot varnostniki Boštjana Poklukarja, je prispevek sklenil Košak.