Borut Pahor in Jadranka Kosor naj bi se tako na petkovem sestanku dogovorila, da bi se mejno vprašanje med državama rešilo s kondominijem. Hrvaška tako ne bi izgubila nobenega ozemlja, Slovenija pa bi ohranila svoboden izhod na odprto morje in razširjeno območje za ribolov.

Avbelj: Kondominij pod vprašajem zaradi nezaupanja
Edina zapora, ki bi tako ostala med državama, je po poročanju hrvaških medijev ozemlje skupne uprave. Ljubljana naj bi želela, da kondominij velja za celotno območje Piranskega zaliva, Zagreb pa naj bi ga želel omejiti le na samo sporno območje.

In kaj o morebitni uvedbi kondominija menijo strokovnjaki? Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete v Novi Gorici je prepričan, da je to ta trenutek najprimernejša oblika rešitve mejnega spora, pri čemer dodaja, da glede na zadnji razvoj dogodkov kljub temu ni realna možnost, saj sta zanj potrebna dva. Skupno upravljanje namreč po njegovem ni mogoče, če med državama ni medsebojnega zaupanja in resnične zavezanosti, da delujeta v skupno dobro, poroča časopis Dnevnik.

Vidas: S kondominijem bi več dala Hrvaška
Da bi se državi o kondominiju v Piranskem zalivu lahko pogovarjali, meni tudi Davorin Vidas, hrvaški strokovnjak za mednarodno pravo in direktor Oddelka za pomorstvo in pomorsko pravo na Inštitutu Fridtjof Nansen v Oslu. A tudi on ni optimističen glede izvedbe skupnega upravljanja, čeprav iz drugih razlogov kot Avbelj. Hrvaškega strokovnjaka namreč moti, ker naj bi s to rešitvijo več dala Hrvaška kot Slovenija, saj se nerešeno vprašanje med državama nanaša na večjo morsko površino zunaj zaliva kot v njem.