Slovenska ljudska stranka je za soboto sklicala statutarni kongres, kjer bo na novo začrtala svojo prihodnost in s spremembami statuta presekala povezavo z zadnjimi ostanki nekdanjega SLS + SKD, združitve, ki se je nekoliko ponesrečila in za seboj pustila tudi strukturne slabosti.

Pred kongresom smo za mnenje o prihodnosti te stranke in njenega predsednika Radovana Žerjava na MMC-ju povprašali dva analitika: sociologa Mateja Tomšiča s Fakultete za uporabne družbene študije in psihologa Mira Klineta s Fakultete za družbene vede.
"Vstopil bi v vsakršno vlado, le Pahorjevo ne"
Predsednik vlade Borut Pahor te dni zaradi izstopa DeSUS-a iz vladne koalicije išče podporo tudi s pogovori pri predsednikih opozicijskih strank. Analitika sta si enotna, da si SLS takega "samomorilskega dejanja", kot bi bil vstop v zdajšnjo vlado, nikakor ne bo privoščil. To še ne pomeni, da SLS nima močne težnje po vladanju, meni Kline - SLS bi po njegovem mnenju po volitvah vstopil tako v levo kot desno koalicijo. A pred tem mora stranka sploh doseči volilni prag za vstop v parlament, saj ankete kažejo, da se giblje po spodnji meji (ne)vstopa, opozarja Tomšič.

Vseeno meni, da ankete SLS podcenjujejo, Kline pa za SLS vidi še več - svetlo prihodnost, ki pa bo odvisna predvsem od izurjenosti "kirurga, ki bo odstranjeval morebitne rakave tvorbe stranke SLS" ter izkoristil močno mrežo stranke na terenu s številnimi župani in občinskimi svetniki. Vseeno pa lahko prednost stranke nekoliko omajejo preiskave zaradi sumov gospodarskega kriminala, ki naj bi ga zakrivil eden najvidnejših SLS-ovih županov Franc Kangler.
SLS + NSi? Prej kakšna tretja, nova desna stranka
SLS bo na kongresu med drugim odpravil statutarna podvajanja, ki izhajajo še iz časa združenega SLS + SKD ter po mnenju Žerjava prinašajo nedoslednosti in neučinkovito delo. Za združitev omenjenih dveh strank sta si celo desetletje prizadevala Ivan Oman in Lojze Peterle, njun uspeh pa je bil le začasen in se je končal z razkolom.

Po mnenju Klineta SLS z novim statutom dela rez s preteklostjo in se pripravlja na repozicioniranje v političnem prostoru. A možnosti za ponovno združitev ali tesno sodelovanje SLS-a in NSi-ja, vrednotno sicer podobno usmerjenih strank, v bližnji prihodnosti tako Kline kot Tomšič ne vidita - prej se lahko zgodi ustanovitev kakšne nove katoliške stranke, podobno kot se je pred volitvami 2008 na pobudo Jožeta Duhovnika pojavila Stranka krščanskih demokratov.

"Na desnosredinskem polu je vsekakor prostor za vsaj eno relativno močno stranko katoliško-ljudske usmeritve, se pravi takšne, s katero bi se predvsem ljudje, ki negujejo bolj tradicionalne vrednote, lahko identificirali. Ta prostor je pravzaprav postal izpraznjen po volitvah 2008. Vendar trenutno ne SLS ne NSi ne zmoreta mobilizirati teh ljudi. In za to nosita ključno odgovornost vodstvi obeh strank," je komentiral Tomšič.

"Z Žerjavom so se otresli tajkunskih povezav"
Radovan Žerjav je po Klinetovi oceni kot prvi mož stranke precej boljši kot Bojan Šrot, ki je na tej funkciji zgolj vegetiral, "z zvezanimi rokami in nogami stopical na mestu". Tudi Tomšič s prihodom Žerjava vidi izboljšavo, povečano kredibilnost, s tem se je stranka tudi otresla tajkunskih povezav, je zatrdil.

Žerjavovo vztrajanje pri podpori pokojninski reformi Tomšič ocenjuje kot legitimno, Kline pa gre še stopnjo više. To je konstruktivna drža, nujna za resen preobrat v graditvi pozitivne podobe stranke, meni Kline.

Kaj je žlahtna konservativna stranka?
Stranka SLS, ki po oceni obeh analitikov še vedno ostaja pretežno podeželsko usmerjena stranka, se po Tomšičevem mnenju poskuša vzpostaviti predvsem kot alternativa največji opozicijski stranki SDS, kar samo po sebi ni slabo, a ji do prepričljive alternative primanjkuje predvsem strokovni potencial. Sintagmo 'žlahtna konservativna stranka', s katero Žerjav pogosto označuje SLS, je skoval nekdanji predsednik države Milan Kučan, z njo pa je imel v mislih desnico pod nadzorom, je prepričan Tomšič.

Več kot stoletna tradicija
SLS se je leta 2000 združil s takratnimi Slovenskimi krščanskimi demokrati (SKD), kar je pripeljalo do padca vlade Janeza Drnovška ter na premierski položaj zavihtelo Andreja Bajuka. A roke so se kmalu razklenile - zaradi številnih nesoglasij, še najbolj pa o upoštevanju referendumskega izida o volilnem sistem. Bajuk in Peterle sta izstopila ter ustanovila novo stranko z imenom Nova Slovenija (NSi). SLS je bil ustanovljen leta 1992 in je tudi pravni naslednik stranke, ustanovljene leta 1892.