Predsednik NSi-ja Matej Tonin je pojasnil, da naj bi po 1. odstavku 257. člena kazenskega zakonika zlorabili svoj položaj, ker so na seji komisije DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) glasovali za sklep, da se na policiji opravi nenapovedan nadzor.
Pojasnil je, da je Knovs v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb odredil nadzor na policiji zaradi indicev, da se v medijsko izpostavljenih zgodbah brez sodne odredbe nezakonito prisluškuje določenim posameznikom. Zatrdil je, da je Knovs nadzor opravil zakonito in v skladu s parlamentarno prakso ter v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Prepričan je, da gre v tem primeru za nezaslišano zlorabo policije za boj proti opoziciji.
Tonin je še navedel, da ima policija v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru možnost, da takšen nadzor začasno odloži, vendar ga ni. "Zdi se nam absolutno nesprejemljivo, pritlehno, da del vladnih spletkarjev zlorablja policijo za politične obračune z opozicijo, in to na točkah, na katerih je opozicija delala v skladu z zakonom. Prepričani smo, da ta stvar na sodišču ne more iti skozi, je pa jasno, da se nas na takšen način zaposluje, da se na takšen način troši naš, tudi davkoplačevalski denar. Vladna koalicija nas želi namreč zavesti oziroma zaposliti s temami, ki nimajo nobene resne zgodbe," je zatrdil.
Tonin je napovedal tudi, da bodo v poslanski skupini o "zlorabah slovenskih represivnih organov" in boju zoper opozicijo obvestili evropske institucije. "Če mislite na Gibanje Svoboda, ne zlorabljamo nobenih represivnih organov," se je na Toninove besede že odzvala poslanka Svobode Tereza Novak.
Žakelj: Nadzor je bil opravljen zakonito
Tudi predsednik Knovsa Janez Žakelj je na novinarski konferenci zatrdil, da je bil nadzor, ki se zdaj problematizira, opravljen po vseh pravilih in zakonito. Kot je dodal, je "dolžnost Knovsa, da opravi nadzor, če mu kateri koli državljan sporoči, da ima občutek, da se nad njim izvajajo nezakoniti preiskovalni ukrepi". "Člani Knovsa z ugotovitvami nadzora niso seznanjali lastnikov telefonskih številk. Zase lahko stoodstotno trdim, drugi pa so mi to tudi zagotovili," je pojasnil. Težavo vidi v tem, da so številke "ušle s policije".
Jernej Vrtovec je pa dejal, da sta v zadnjem času pod trenutno vlado očitna uzurpacija policije in drugih nadzornih institucij pravne države in zmanjševanje finančnih sredstev nadzornim institucijam, kot sta Računsko sodišče in državni svet, da se okrne delovanje pravne države. "Cilj te poteze policije zoper zakonito delo Knovsa ni nič drugega kot uničiti ali pa politično umoriti opozicijsko stranko NSi, ki opozarja na nepravilnosti, ki jih počne vlada," je zatrdil Vrtovec.
Na GPU-ju zavrnili navedbe o zlorabi policije v politične namene
Po novinarski konferenci so se na navedbe poslancev NSi-ja odzvali tudi z Generalne policijske uprave (GPU). "Pri policiji odločno zavračamo navedbe o zlorabi policije v politične namene, saj policija vedno korektno sodeluje s Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki ji v nadzorih nudimo vse potrebne informacije v skladu z zakonodajo in pristojnostmi komisije," so sporočili. Poudarili so tudi, da policija varovane podatke varuje v skladu s predpisi in jih ne posreduje nepooblaščenim osebam.
Ob tem so potrdili, da poteka predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije. "Več podatkov zaradi varovanja interesa predkazenskega postopka in varovanja osebnih podatkov ne moremo posredovati," so dodali.
Stranka NSi po zagotovilih Tonina in Vrtovca enotna
Podpredsednik NSi-ja Jernej Vrtovec je na novinarski konferenci v kontekstu ostre izmenjave besed med vrhom NSi-ja in predsednikom SDS-a Janezom Janšo poudaril tudi, da enotnosti v stranki ni mogoče razbiti. Oba s Toninom sta poudarila, da NSi dela s ciljem oblikovati desnosredinsko vlado.
"Če kdo misli, da lahko razbije enotnost NSi-ja in zabije klin med mano, Matejem Toninom in Janezom Ciglerjem Kraljem, se zelo moti in naj si dobi drugo tarčo," je dejal Vrtovec v odzivu na ugibanja o tem, da bi lahko on zamenjal Tonina na čelu NSi-ja, kakor so v teh dneh objavili v Reporterju.
Ob tem so se pri Reporterju naslonili na petkov intervju Vrtovca za časopis Večer, v katerem je besedni spopad Tonina in Janše označil za nepotreben, saj je izključevanja v slovenski politiki preveč. Dodal je, da je "pripravljen sodelovati z vsakim pri iskanju ključnih točk za vizijo te države, tako z Janšo kot Golobom". Ob tem pa je dodal, da je vladno sodelovanje z nekom, "ki te označuje za ideološkega sovražnika", nemogoče. "Leto dni pred volitvami je čas, da se na desnem polu nehamo prepirati in gremo na volitve po zmago," je sklenil.
Na intervju Vrtovca za Večer se je v zapisu na X-u v soboto obširno odzval tudi Janša. Med drugim je zapisal, da se Vrtovec med drugim zaveda, da "SDS pač ni hiša, zgrajena na pesku, ampak dom, postavljen na skali vrednot slovenske osamosvojitve", a da si tega "še ne upa (javno) izreči". NSi pa je pred enako izbiro kot v času pred menjavo nekdanje predsednice Ljudmile Novak, pogled na rezultate javnomnenjskih meritev po odhodu soustanovitelja stranke Lojzeta Peterleta pa "samo pospešuje odločitev".
A Vrtovec je na novinarski konferenci opozoril, da je stranka vodstvo na volilnem kongresu izvolila pred pol leta. Po letošnjem programskem kongresu pa pričakuje, da se bo NSi na državnozborske volitve podal z okrepljenim programom.
"SDS je zgodba zase, oni imajo stabilno podporo, tudi stabilno število poslancev. V to ne posegamo, njihovega predsednika ne menjamo," je pa dejal Tonin. Za druge pa bi bilo "absolutno pametno in učinkovito", če bi združili moči in se borili za zmago na desni sredini. "Edino to bi ustvarilo neki nov moment, ki bi lahko privedel tudi do drugačnih rezultatov," je prepričan.
Izredni nadzor na GPU-ju
Pooblaščena skupina Knovsa je novembra lani, torej takoj po t. i. aferi Dars, ki je izbruhnila konec lanskega oktobra, opravila izredni in nenapovedan nadzor na GPU-ju ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo kot prisluškovanje konkretnim telefonskim številkam vpletenih v to afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi-ja.
Predsednik Knovsa Janez Žakelj je sprva zatrjeval, da so nadzor opravili na podlagi anonimno podanih prijav, ob tem pa so dobili tudi telefonske številke. Nato je dejal, da je bil vir zaščiten. Pri tem je vztrajal tudi po tem, ko je portal 24ur poročal, da prijave, na podlagi katerih je sledil nadzor na policiji, ne obstajajo.
V koalicijskih vrstah so tedaj ocenili, da vsi indici kažejo na politično zlorabo omenjene nadzorne komisije. Sledili so tudi pozivi k razmisleku Janeza Žaklja o odstopu. V SDS-u so menili, da je bil Knovs pri izvajanju omenjenega nadzora nespreten.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje