Predsednik vlade Robert Golob je v četrtek v oddaji Odmevi napovedal, da bo Gibanje Svoboda državljane pozvalo k bojkotu referenduma o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke v umetnosti. Tudi Levica bo pozivala volivce k neudeležbi, v SD-ju pa so bolj zadržani, saj menijo, da pozivi k bojkotu niso prva naloga politike. Parlament je danes sklenil, da bo referendum 11. maja, kar pomeni, uradna kampanja se bo torej začela aprila. Zahtevo za zakonodajni referendum je s podpisi državljanov vložil SDS.

Sorodna novica Golob: Država je varna toliko, kolikor je odporna proti različnim težavam, ki prihajajo

Dan po premierju sta bila v Odmeve povabljena predsednika obeh opozicijskih strank. Predsednik SDS-a Janez Janša se na vabilo ni odzval, tako da je bil gost samo predsednik NSi-ja Matej Tonin, ki je poleg referenduma med drugim govoril tudi o odzivu EU-ja na povišanje ameriških carin, zdravstveni reformi ter tako o dogajanju v Bruslju kot na domačem političnem parketu.

Celoten pogovor lahko preberete v nadaljevanju. S Toninom se je pogovarjala voditeljica Tanja Starič.

Začela bova kar z najbolj vročo svetovno temo ta hip, se pravi z ameriškimi carinami, ki tresejo borze in svetovne trge. S kakšno strategijo, ki jo zdaj nakazuje Evropska unija, se strinjate – z ostrimi protiukrepi ali s poskusom, da se pogajamo in da z ukrepi počakamo?

Zadovoljen sem, da tukaj Evropska unija pristopa trezno in premišljeno. Zagotovo bodo te carine najprej povzročile veliko škodo ameriškim davkoplačevalcem, ker se bodo dvignile cene, na koncu pa tudi nam, ker bo to pomenilo, da bodo evropski proizvodi dražji, evropsko gospodarstvo bo morda prisiljeno nekoliko znižati cene, to pomeni nižje dobičke, nižji dobički pomenijo manj investicij, to pomeni tudi manjšo konkurenčnost evropskega gospodarstva. Tako da bomo vsi skupaj na izgubi, zato zdaj Evropska unija poskuša identificirati tiste točke, kjer bi najlažje pritisnili na predsednika ZDA Donalda Trumpa, da bi se bil pripravljen začeti pogajati o tem, da se te stvari postavijo nazaj v neke razumne meje.

In vi verjamete, da je ta pogovor še mogoč in da se ti črni scenariji, o katerih govorijo številne mednarodne institucije, ne bodo zgodili?

To pot puščajo odprto tudi Američani, ki pravijo, da so se pripravljeni pogovarjati.

Ker ZDA kaže, da je zavezništvo zdaj na veliki preizkušnji oziroma da ga sploh ni več.

Hkrati pa je z njimi v rednih stikih evropski komisar Maroš Šefčovič, ki je praktično vsak teden v Washingtonu, tako da so ti komunikacijski kanali ves čas odprti in še vedno obstaja upanje, da bo vendarle razumen dogovor za vse, od katerega bomo vsi pridobili, ne pa to, kot se gremo zdaj, da bomo vsi pri tej trgovinski vojni izgubili.

Vladni večini je v četrtek uspelo spraviti skozi parlament zakon o zdravstveni dejavnosti, ki velja za ključni zakon te vladne koalicije. Vi mu odločno nasprotujete. Predsednik vlade, ki je bil v četrtek v Odmevih, pravi, da zakon je nujen, ključen, da smo predolgo čakali nanj in da mu nasprotujejo predvsem tisti, ki zastopajo določene interese in lobije. Ali torej vaša stranka zastopa lobije, zavarovalnice, koga?

Sorodna novica Fides bo zahteval ustavno presojo zakona o zdravstveni dejavnosti. Ministrica ni presenečena.

Ključno pri vsaki zdravstveni reformi je, da povečamo dostopnost vseh nas, ljudi, pacientov, do zdravnikov. Ni pa ključno to, kar zdaj ta vlada dela – da je bistveno, kje je zdravnik zaposlen. Tukaj gre za ideološki pristop, za na neki način predvsem PR-ovski pristop, ki pa ne bo dal rezultatov. In na to opozarjajo tudi zdravniki. Če se polovica zdravniškega osebja s tem zakonom ne strinja, ima težave, potem težko verjamem, da bo obrodil neke dobre sadove.

Bomo videli, kaj se bo s tem zakonom še dogajalo, ker gre ta še na ustavno sodišče.

Bistveno je, da bi res morali narediti to, da bi ljudje do zdravnika prišli takrat, ko ga potrebujejo, in seveda, da bi za to zdravljenje plačala zavarovalnica oziroma zavod, ki mu pri plačah vsak mesec plačujemo. To je bistvena poanta zdravniškega koncepta ali pa zdravstvenega sistema.

Enajstega maja bo tudi referendum o dodatku k pokojnini za umetnike. Predsednik vlade pravi, da je ta referendum popolnoma nesmiseln, da je sovražen do slovenskega jezika, slovenske kulture in slovenskega naroda. V Svobodi pozivajo k bojkotu, tako bo ravnala tudi stranka Levica. Kaj pa vaša stranka, ki pa sicer ni predlagala tega referenduma, ga pa podpira?

Naša stranka je pomagala zbirati podpise za referendum in ga tudi podpiramo, seveda bomo tudi naredili vse, da se na tem referendumu glasuje proti zakonu, ki uvaja te privilegije. Mi imamo konceptualen problem.

Saj ne uvaja, uvaja samo merila za nekaj, kar je že obstajalo.

Saj mi imamo problem s temi merili. To pomeni, da se mi pač ne strinjamo, da se obravnava neka stvar za vrhunsko kulturo, ki je potrebna takšnih privilegijev – tukaj gre za čiste konceptualne razlike, kaj je vrhunska umetnost in vrhunska kultura, kaj je prispevalo k temu, da se je slovenski narod skozi stoletja ohranil. Tukaj gre za bistvene razlike in zato mi temu nasprotujemo. Seveda pa ne bi pričakoval od nekega predsednika vlade tako nedemokratične poteze, da poziva k bojkotu. Se zdi za neko demokratično republiko to absolutno nesprejemljivo.

Še vprašanje glede tega, da niste član delegacije Evropske ljudske stranke, ki bo v ponedeljek v Sloveniji na misiji za ugotavljanje dejstev. Rekli ste, da se je zgodila tehnična napaka, pa bom kar naravnost vprašala – ali je to posledica tega spora, o katerem veliko beremo in slišimo, med vami in med poslanci SDS-a v Evropskem parlamentu, in ali to korenini v sporu, o katerem tudi veliko beremo, med predsednikom SDS-a in vami?

Ne, gre za zelo preprosto stvar. V delegaciji, ki prihaja, so tuji poslanci. Ker pa sem slovenski poslanec, bom seveda v Sloveniji v ponedeljek z veseljem pozdravil tudi svoje kolege iz Evropskega parlamenta in seveda podpiram in pozdravljam to misijo. Zdi se mi ključno, da čim več ljudi tudi na evropskem parketu izve, kakšna erozija pravne države v Sloveniji se nam dogaja. Od tega, da se ne spoštujejo demokratični standardi v parlamentu, do zelo nenavadnih stvari, ki se dogajajo v policiji, med drugim, da tajno opazujejo in sledijo tožilki. Skratka, to so vse stvari, ki so značilne za neke avtoritarne države, ne pa za demokracijo, in več ljudi, kot to ve, pozna, mislim, da bodo potem tudi spremembe na boljše v Sloveniji hitrejše.

Eno leto je še do volitev. Prizadevate si, da bi se zgodilo neko povezovanje na desni sredini. Vemo, da so to stranke, ki so manjše, novejše. Do zdaj niste bili uspešni, boste nadaljevali s tem?

Sorodna novica Tonin Janši: "Tvoj odnos do partnerskih strank vodi k novemu porazu desne sredine"

Če bodo volitve redne, je do njih še eno leto. Zdi se mi ključno, da se zamenja oblast, mi si še enega mandata Golobove vlade ne moremo več privoščiti. Zaradi tega je zdaj na vseh nas v opoziciji, da najdemo politično formulo, s katero si bomo lahko zagotovili večino, zato da se bodo zgodile spremembe. In tukaj si vsaj Nova Slovenija in sam intenzivno prizadevamo za to, da bi se preostali igralci na desni strani medsebojno povezali in s tem pripeljali v parlament več kot 20 poslancev.

Brez SDS-a?

Oni so sami zase, so dovolj močni, dovolj veliki. Ključno pa je, da preostali del desne sredine potem zagotovi zadostno številko za to, da bi lahko do desnosredinske vlade tudi prišlo.